Odpoved brez zapletov: kako se izogniti sporom z zaposlenimi

Da bi zaščitili svoje podjetje, morate natančno poznati pravila igre. Spodaj preverite najpogostejše pasti pri odpuščanju in kako se jim varno izogniti.

Redna in izredna odpoved: kje delodajalci delajo največje napake?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne dopušča odpuščanja kar tako. Vsaka redna odpoved mora biti strogo in objektivno utemeljena. Najpogostejši razlogi so poslovni (zmanjšanje obsega dela, ukinitev oddelka), nesposobnost zaposlenega ali neuspešno opravljeno poskusno delo.

Pri izredni odpovedi gre za položaje, ko zaposleni stori tako hudo kršitev (na primer kraja, hujša kršitev varnosti, neupravičen izostanek), da nadaljevanje sodelovanja ni več mogoče niti do izteka odpovednega roka. Vsako kršitev morate trdno dokazati, izredno odpoved pa podati v zelo kratkem, zakonsko določenem roku od ugotovitve kršitve.

Bolniška odsotnost: je delavec res popolnoma zaščiten?

Med delodajalci kroži mit, da delavcu na bolniškem dopustu ni mogoče prekiniti pogodbe. To ne drži v celoti. Res je, da bolniška odsotnost sama po sebi nikoli ne sme biti razlog za odpoved, saj bi to predstavljalo hudo diskriminacijo.

Če pa v podjetju nastopi legitimen poslovni ali krivdni razlog, lahko odpoved vročite tudi delavcu na bolniškem dopustu, le da se mu bo delovno razmerje izteklo šele, ko se vrne na delo (ali najpozneje v šestih mesecih).

Drugačna zgodba pa je zloraba bolniškega dopusta. Če ugotovite in z detektivom dokažete, da delavec med bolniškim dopustom krši navodila zdravnika ali opravlja pridobitno delo, je to eden izmed utemeljenih razlogov za takojšnjo izredno odpoved.

Največje tveganje: odpoved pogodbe invalidom

Če želite prekiniti pogodbo o zaposlitvi osebi s statusom invalida, stopate na najbolj občutljivo pravno področje. Tukaj navadna odpoved iz poslovnega razloga ne pride v poštev brez strogega predhodnega postopka.

Če ima delavec ugotovljeno II. ali III. kategorijo invalidnosti (ZPIZ) in zanj nimate več ustreznega dela, morate izvesti naslednje korake:

1. Preveriti, ali obstaja drugo primerno delovno mesto znotraj vašega podjetja.
2. Če tega ni, morate pisno preveriti možnost zaposlitve pri vsaj treh drugih delodajalcih.
3. Če so odgovori negativni, morate delavcu vročiti izjavo o nameravani odpovedi in pripraviti natančno obrazložitev.
4. Celotno dokumentacijo nato presodi Zavod RS za zaposlovanje, končno (in zavezujoče) mnenje pa poda posebna Komisija MDDSZ.

Če ta postopek preskočite ali izvedete površno, bo delavec na sodišču zagotovo zmagal, vi pa mu boste morali izplačati vse plače za nazaj, kot da do nikoli ne bi prekinili delovnega razmerja.

Foto: Sedem d.o.o.

Nova obveznost delodajalcev: pravica do odklopa

Poleg pravilnega odpuščanja in urejanja pogodb morajo biti delodajalci po novem pozorni tudi na pravico do odklopa. To je obveznost, ki jo morate urediti v internih aktih in dejansko izvajati v praksi.

Zaposleni morajo imeti zagotovljen čas počitka, ko niso dolžni odgovarjati na službene klice in e-pošto. Spoštovanje te pravice ščiti podjetje pred inšpekcijskimi globami in tožbami zaradi izgorelosti, hkrati pa viša produktivnost ekipe.

Preventiva je cenejša od sodišča

Večina izgubljenih delovnopravnih sporov se začne pri slabo napisanih pogodbah in neobstoječih pravilnikih. Temelj varnega poslovanja in zakonitega odpuščanja je urejena interna dokumentacija.

Priporočljivo je, da redno izvajate strokovni pregled pravnih dokumentov za podjetja, saj se zakonodaja nenehno spreminja. Z ustreznimi pogodbami o zaposlitvi, natančnimi opomini pred odpovedjo in posodobljenimi internimi akti boste ob morebitnem sporu varni in zaščiteni.

Naročnik oglasne vsebine je Sedem, d. o. o.