Torek, 16. 6. 2026, 17.28
3 tedne, 4 dni
Zbrali so 1,3 milijona podpisov, a dobili slabo novico iz Bruslja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Glavni cilj pobude Prenehajte ubijati videoigre (Stop Killing Games) je zaščititi pravice potrošnikov v digitalni dobi in ohraniti videoigre kot del digitalne kulturne dediščine. Podporniki pobude zahtevajo, da založniki ob koncu življenjskega cikla igre to pustijo v delujočem stanju, na primer z omogočanjem igranja brez spletne povezave ali s podporo za zasebne strežnike, ki bi jih priskrbela skupnost posamezne videoigre.
Evropska komisija trenutno ne more predlagati pravne obveznosti za razvijalce videoiger, da ti ohranijo videoigre v delujočem stanju po izteku uradne podpore, so v odziv na evropsko državljansko pobudo Prenehajte uničevati videoigre sporočili iz Bruslja. Bodo pa ukrepali tako, da bodo vzpostavili dialog z industrijo videoiger in predstavniki potrošnikov.
Pobuda Prenehajte uničevati videoigre, ki se je oblikovala v okviru mednarodnega gibanja Prenehajte ubijati videoigre, poziva Evropsko komisijo k uvedbi zakonodaje, ki bi založnikom videoiger preprečila, da po izteku uradne podpore ali izklopu strežnikov kupljene videoigre postanejo popolnoma neuporabne.
Od založnikov zahtevajo, da igre pustijo v delujočem stanju
Glavni cilj pobude je zaščititi pravice potrošnikov v digitalni dobi in ohraniti videoigre kot del digitalne kulturne dediščine. Podporniki pobude zahtevajo, da založniki ob koncu življenjskega cikla igre to pustijo v delujočem stanju, na primer z omogočanjem igranja brez spletne povezave ali s podporo za zasebne strežnike, ki bi jih priskrbela skupnost posamezne videoigre.
S tem so želeli preprečili prakso, da igralci čez noč nepovratno izgubijo dostop do programske opreme, za katero so plačali.
Pobuda je skupno zbrala skoraj 1,3 milijona podpisov, je razvidno iz spletne strani EU.
Pobuda Prenehajte uničevati videoigre, ki se je oblikovala v okviru mednarodnega gibanja Prenehajte ubijati videoigre, poziva Evropsko komisijo k uvedbi zakonodaje, ki bi založnikom videoiger preprečila, da po izteku uradne podpore ali izklopu strežnikov kupljene videoigre naredijo popolnoma neuporabne.
Pravna obveznost je v tej fazi malo verjetna
"Komisija meni, da v tej fazi ne more predlagati pravne obveznosti, da bi se videoigre ohranile v delujočem stanju, potem ko se njihova komercialna ponudba preneha," je v današnjem odgovoru na pobudo zapisala Evropska komisija.
Kot so pojasnili v Bruslju, je to med drugim posledica obstoječih pravic intelektualne lastnine. V skladu z zakonodajo EU o avtorskih pravicah imajo namreč imetniki pravic izključne pravice nad svojimi ustvarjalnimi deli. Poleg avtorskih pravic so lahko pomembne tudi druge pravice intelektualne lastnine, saj lahko ščitijo različne vizualne in tehnološke vidike videoiger.
Kakšne pravice imajo potrošniki v EU, kar zadeva videoigre
Obstoječa potrošniška zakonodaja EU po prepričanju komisije že predvideva pomembna varovala za zaščito gospodarskih interesov potrošnikov. Ponudniki videoiger morajo med drugim potrošnike obvestiti o trajanju pogodbe in pogojih za njeno prekinitev, preden se potrošniki prijavijo za videoigro.
Direktiva o digitalnih vsebinah in digitalnih storitvah prav tako potrošnikom zagotavlja pravna sredstva, kadar ponujena vsebina ali storitev ni v skladu s pogodbo in s tem, kar bi potrošniki lahko razumno pričakovali. Potrošniki so lahko v tem primeru po navedbah komisije upravičeni do sorazmernega povračila zneska za nakup.
Obstoječa potrošniška zakonodaja EU po prepričanju komisije že predvideva pomembna varovala za zaščito gospodarskih interesov potrošnikov. Ponudniki video iger morajo med drugim potrošnike obvestiti o trajanju pogodbe in pogojih za njeno prekinitev, preden se potrošniki prijavijo za videoigro.
Bruselj bo vseeno ukrepal
Kljub temu pa so se v Bruslju odločili, da bodo sprejeli več ukrepov za naslovitev pomislekov igralcev videoiger.
Tako bodo do konca letošnjega leta vzpostavili dialog z industrijo videoiger in predstavniki potrošnikov, da bi oblikovali kodeks ravnanja za industrijo glede upravljanja z videoigrami ob koncu njihove življenjske dobe.
Komisija bo obenem sodelovala s potrošniškimi organizacijami in organi, da bi povečala ozaveščenost o veljavnih pravicah, ki ščitijo potrošnike, vključno z zaščitnimi ukrepi za varstvo gospodarskih interesov potrošnikov. Aktivno uveljavljanje teh obstoječih potrošniških pravic lahko spodbudi založnike, da ponujajo videoigre z daljšo življenjsko dobo in iščejo rešitve za izpolnjevanje pričakovanj potrošnikov.
"Upam, da bo industrija prisluhnila igralcem in se dogovorila o boljših standardih za postopno ukinitev iger, da se bodo lahko skupnosti še naprej srečevale in skupaj igrale," je ob tem dejala podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen.
