Četrtek, 20. 8. 2026, 11.12
3 tedne, 2 dneva
Vojna proti Stevanoviću: ali nekdanji obveščevalec Brejc preusmerja pozornost?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,25
Miha Brejc trdi, da je bila spletna stran stevogohome.si tarča kibernetskega napada, ki ga je naročila izraelska obveščevalna agencija Black Cube. Dokazov za to trditev ni javno razkril.
Miha Brejc, nekdanji šef Varnostnoinformativne službe, predhodnice obveščevalne agencije Sova, in nekdanji politik, je v ponedeljek začel zbirati podpise za odstop predsednika DZ Zorana Stevanovića. Kmalu po tem, ko smo na Siol.net izpostavili pomanjkljivosti v metodologiji oddaje podpisov, je začel trditi, da je bila spletna stran stevogohome.si, na kateri je bila njegova peticija, tarča napadov iz Indije in Izraela. Napadalci naj bi oddali na tisoče lažnih podpisov, a so jih skupaj z vsemi drugimi neveljavnimi že umaknili. Zdaj na seznamu ostaja samo še 65 tisoč preverjenih, na Facebooku piše Brejc. Kako natanko pa so jih preverili? In kako lahko z gotovostjo trdijo, da so domnevni napadalci res oddali na tisoče podpisov?
Na spletni strani stevogohome.si, kjer je bilo do srede mogoče podpisati peticijo v podporo odstopu predsednika DZ Zorana Stevanovića s položaja, je danes le naslednje obvestilo: "Zaradi nenehnih napadov na spletno stran je vsebina začasno nedostopna."
Obvestilo na spletni strani stevogohome.si
Umik spletne strani je sledil trditvam Mihe Brejca na družbenem omrežju Facebook, da je bila spletna stran tarča napadov iz Indije in Izraela.
Napadalci naj bi oddali na tisoče lažnih podpisov za odstop Zorana Stevanovića. Brejc je tudi zapisal, da je v ozadju domnevnega dogajanja izraelska zasebna obveščevalna agencija Black Cube, čeprav za to ni navedel nobenega dokaza.
Predsednik DZ Zoran Stevanović je v sredini izjavi za medije opozoril, da lahko Brejčevo peticijo posameznik podpiše tudi tisočkrat in da se lahko ljudje podpišejo s ponarejenim e-naslovom. "Videli smo, da to peticijo podpisujejo tudi razni Jezusi Kristusi, Jamesi Bondi, Chucki Norrisi, Vladimirji Putini in določena pravljična bitja," je dejal. "Meni je moralna kapaciteta teh ljudi, ki stojijo za peticijo, popolnoma jasna in od njih tudi nisem pričakoval nič več," je dejal. Dodal je, da je Brejc pri tem "kolateralna škoda".
Nekdanji obveščevalec Miha Brejc, ki je med letoma 1990 in 1993 vodil Varnostnoinformativno službo, predhodnico slovenske obveščevalne agencije Sova, je v sredo ob 15.40 na Facebooku razglasil umik peticije za zbiranje podpisov za odstop predsednika državnega zbora. To se je zgodilo le nekaj ur po tem, ko smo na Siol.net izpostavili resno pomanjkljivost v metodologiji zbiranja podpisov. Na to so glasno opozarjali tudi številni slovenski uporabniki in uporabnice družbenih omrežij. Na spletu se zato že pojavljajo namigovanja, da je bila Brejčeva obtožba, da so peticijo napadli Izraelci in Indijci oziroma tuje obveščevalne agencije, poskus preusmerjanja pozornosti z zadrege, ki jo je povzročila pomanjkljivost v peticiji.
Šibka točka peticije proti Stevanoviću
Peticija na spletni strani stevogohome.si je bila izdelana s pomočjo orodja Google Obrazci (Google Forms), imela pa je veliko pomanjkljivost: omejitev na en odgovor ni bila aktivna, kar pomeni, da je lahko vsak uporabnik oddal poljubno število odgovorov oziroma podpisov. Več slovenskih uporabnikov spleta je zato oddajalo šaljive oziroma neresne podpise.
Google Obrazci ustvarjalcu obrazca, ki prek platforme ustvari anketo ali, kot v primeru stevogohome.si, zbira podpise, sicer ne prikaže naslovov IP uporabnikov, ki so izpolnili obrazec. S temi podatki razpolaga le Google, razkrije pa jih le v izjemno mejnih primerih, na primer po ukazu sodišča, če obstaja sum storitve hujšega kaznivega dejanja, povezanega z uporabo Googlovih storitev.
Peticija proti Zoranu Stevanoviću ni imela aktivne omejitve odgovorov na enega, ki oddajo odgovora oziroma podpisa pogojuje s prijavo v Googlov račun. En uporabnik je tako lahko oddal več podpisov oziroma podpisal več različnih ljudi.
V primeru zbiranja podpisov za odstop predsednika DZ je bil Googlov obrazec vdelan v spletno stran stevogohome.si, kar pomeni, da so se naslovi IP obiskovalcev spletne strani najverjetneje zbirali v strežniškem dnevniku. V obvestilu o obdelavi osebnih podatkov, ki je bilo na dnu spletne strani, ni bilo omenjeno, da bi upravljavci strani stevogohome.si zbirali oziroma obdelovali naslove IP uporabnikov oziroma jih kakorkoli povezovali z oddanimi podpisi.
Na kontaktni e-poštni naslov info@stevogohome.si smo zato poslali vprašanji:
- Ali so zbirali in preverjali naslove IP obiskovalcev spletne strani oziroma njihove lokacije, saj trdijo, da so zaznali tudi obiskovalce iz Indije in Izraela?
- Kako so domnevne napadalce na spletno stran nedvoumno povezali z oddajo podpisa v Googlovem obrazcu?
Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
V stranki Resni.ca so na družbenih omrežjih medtem sporočili, da so urad informacijskega pooblaščenca obvestili o več domnevnih kršitvah GDPR in Zakona o varstvu podatkov, povezanih z zbiranjem podpisov na spletni strani stevogohome.si.
Slovenski uporabniki in uporabnice spleta so v torek in sredo množično oddajali podpise v imenu znanih oseb in izmišljenih likov, kot so Vladimir Putin, Donald Trump, Miki Miška. Miha Brejc trdi, da so tovrstne neveljavne podpise sproti odstranjevali s seznama podpisnikov.
Kako natanko so preverili podpise, da lahko trdijo, da imajo 65 tisoč legitimnih?
Miha Brejc na družbenem omrežju Facebook tudi trdi, da so prek peticije na spletni strani stevogohome.si zbrali 65 tisoč preverjenih podpisov. "Število preverjenih podpisov pa presega število glasov, ki jih je stranka Resni.ca dobila na zadnjih volitvah," je zapisal v sredo.
Kako natanko so jih preverjali, ni jasno. Omejitev na en odgovor ni bila vključena, kar pomeni, da ni bilo niti najosnovnejšega preverjanja identitete oddanega podpisa prek Googlovega računa. Ena oseba bi teoretično tako lahko oddala več podpisov različnih ljudi z izmišljenimi e-poštnimi naslovi ali celo podpisala drugo resnično osebo, seveda brez njene vednosti, in priložila njen resnični e-poštni naslov. Kako bi preverili to?
Na kontaktni e-poštni naslov info@stevogohome.si smo zato poslali vprašanje o tem, kako natanko je potekalo preverjanje legitimnosti podpisov. Zanimalo nas je tudi, ali za preverjen podpis velja zgoraj opisani scenarij, torej teoretični primer, ko bi nekdo oddal podpis druge resnične osebe brez njene vednosti in priložil njen resnični e-poštni naslov. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
