"Toliko denarja, kot bi ga Yahoo dolgoval vladi ZDA, sploh ne obstaja"

V okviru zloglasnega prisluškovalnega programa PRISM, ki ga je svetovni javnosti lani razkril ameriški žvižgač Edward Snowden, je ameriška vlada na čelu z obveščevalno agencijo NSA pritisnila na številna tehnološka podjetja, ki so imela dragocene podatke o uporabnikih in njihovi medsebojni komunikaciji. Med njimi je bil leta 2008 tudi Yahoo, ki se je direktivi iz Washingtona sprva uprl, zato je vlada internetnemu gigantu zagrozila z dnevno globo 250 tisoč ameriških dolarjev, ki bi se za nameček vsak teden podvojila. Podjetje, ki je leto prej s skupnimi prihodki 7,2 milijarde ameriških dolarjev poslovalo dobro, bi s plačevanjem naraščajoče globe bankrotiralo zelo hitro, piše Washington Post.

Etična načela bi dolg ZDA odplačala v petih mesecih Odvetnik Marc Zwilliger, ki je Yahoo zastopal v neuspešnem boju zoper vladno zahtevo za predajo uporabniških komunikacij, je izračunal, da bi upiranje Yahoo prvi mesec stalo 25 milijonov, drugi pa že 400 milijonov ameriških dolarjev.

Podjetje bi brez sredstev ostalo po vsega dvanajstih tednih. Če bi pri Yahooju nekako našli dovolj denarja za nadaljnje odplačevanje kazni, bi sredi petega meseca lahko odplačali celoten dolg Združenih držav Amerike, ki je leta 2008 znašal približno 9,5 bilijona (9.500 milijard) ameriških dolarjev. Zneski, ki spadajo v znanstveno fantastiko Zwillinger pravi, da bi dnevna globa po osmih ali devetih mesecih presegla vrednost celotnega planeta Zemlje, z denarjem, ki bi ga Yahoo ameriški vladi dolgoval po desetih mesecih, pa bi lahko zgradili Zvezdo smrti, vesoljsko postajo Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Po okroglem letu bi dnevna renta, ki bi jo Yahoo izplačeval Washingtonu, dosegla 7,9 sekstilijonov (10 na 36. potenco) ameriških dolarjev. Toliko denarja bi lahko v obliki bankovcev za sto dolarjev zložili v stolp, ki bi prepotoval razdaljo med Zemljo in Soncem. Skoraj 30-tisočkrat.