Četrtek, 1. 10. 2026, 10.15
2 dneva, 14 ur
Kibernetska samozaščita
Ste dobili sumljivo sporočilo? Nikar ga takoj ne izbrišite, saj lahko pomagate zaščititi tudi druge
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Phishing je tudi v Sloveniji najpogostejša oblika spletnih prevar.
Nova poteza nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT: sporočila phishing lahko slovenski uporabniki od zdaj prijavijo na posebnem elektronskem naslovu. Dovolj je posredovati povezavo do lažne spletne strani in strokovnjaki bodo preverili, kaj se skriva za njo.
Zagotovo ste že kdaj prejeli sporočilo, ki je bilo videti, kot da prihaja iz vaše banke, dostavne službe, spletne trgovine ali državnega organa, vendar ste zaradi nečesa podvomili, ali je sporočilo verodostojno. To je bil skoraj zagotovo phishing.
Nič več samo po elektronski pošti
Takšna sporočila niso več omejena na elektronsko pošto. Goljufi jih pošiljajo tudi kot SMS-sporočila ter prek aplikacij za neposredno sporočanje, kot sta Viber in WhatsApp. Od prvega oktobra je prijava takšnih prevar v Sloveniji veliko preprostejša. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je vzpostavil poseben elektronski naslov (phishing@cert.si), kamor lahko uporabniki posredujejo povezave do spletnih strani, namenjenih kraji podatkov.
In zakaj bi to storili, če ste prevaro že prepoznali, pravilno ukrepali in se zaščitili tako, da je niste kliknili? Ker lahko prijava prepreči, da bi na isto stran pozneje naletel nekdo drug.
Phishing je način, s katerim goljufi želijo priti do osebnih podatkov in gesel, s katerimi potem lahko pridobijo protipravno korist.
Phishing je vse pogostejši
Phishing je ena najpogostejših oblik spletnih prevar. Napadalci uporabnika običajno poskušajo prepričati, da mora zaradi domnevne težave čim prej nekaj storiti. Plačilo naj ne bi uspelo, paket naj bi čakal na prevzem, bančni račun naj bi bil ogrožen, uporabnik pa naj bi moral potrditi svoje podatke.
Ko klikne povezavo, se odpre spletna stran, ki je lahko zelo podobna pravi. Namen strani je uporabnika prepričati, da vnese uporabniško ime, geslo, podatke plačilne kartice ali druge občutljive podatke.
Goljufi bodo zlorabili kogarkoli
SI-CERT je leta 2025 zabeležil 35 odstotkov več kibernetskih incidentov kot leto prej, phishing pa je predstavljal približno tretjino vseh obravnavanih incidentov. To pomeni, da pri phishingu ne gre več za obrobno težavo, s katero se srečajo le posebej neprevidni uporabniki. Lažna sporočila so del vsakdanjega spletnega okolja in pogosto ciljajo na ljudi, ki sicer zelo dobro poznajo osnovna pravila varne uporabe interneta.
Eden od razlogov, zakaj je phishing učinkovit, je izkoriščanje zaupanja v znane blagovne znamke in institucije, kot so banke, dostavne službe, spletne trgovine, državne ustanove ali druge organizacije, ki jih uporabnik pozna. Toda povezava lahko vodi na spletno stran, ki nima nobene zveze z organizacijo, navedeno v sporočilu. Če uporabnik tam vnese svoje podatke, jih v resnici posreduje napadalcu.
Ključna je spletna povezava
Če prejmete elektronsko sporočilo s povezavo phishing, ga lahko posredujete na omenjeni prijavni naslov, če pa je phishing prišel kot SMS ali zasebno sporočilo v eni od aplikacij za hipno sporočanje, lahko naredite posnetek zaslona in ga pošljete na isti naslov.
Spletna stran Varni na internetu
Pri tem je pomembna ena podrobnost: na posnetku oziroma v posredovanem sporočilu mora biti vidna celotna povezava do spletne strani, kajti prav ta podatek je ključen za preverjanje in nadaljnje ukrepanje. Posebnega pojasnila ob prijavi ni treba dodajati, SI-CERT bo iz posredovanja na namenski naslov razumel, da gre za prijavo phishinga. Za druge vrste kibernetskih incidentov in spletnih goljufij je še naprej pravi naslov cert@cert.si.
Kaj se zgodi, ko SI-CERT prejme prijavo?
Strokovnjaki SI-CERT lahko prijavljeno spletno stran preverijo in ugotovijo, ali gre za stran, namenjeno kraji podatkov. Če je nevarna, jo lahko uvrstijo na sezname zlonamernih povezav in si prizadevajo za njeno odstranitev pri ponudniku gostovanja.
SI-CERT takšne sezname upravlja že od jeseni 2024. Podatke o nevarnih domenah in spletnih naslovih lahko uporabijo tudi slovenski operaterji in upravljavci DNS-strežnikov pri zaščiti svojih uporabnikov. To je pomembno predvsem zato, ker uporabnik, ki bo na isto stran phishing naletel pozneje, morda ne bo več našel obrazca za vnos podatkov. Namesto tega se mu lahko prikaže opozorilo, da je spletna stran nevarna, ali pa stran ni več dosegljiva.
Oktober je mesec kibervarnosti, letošnja tema pa je zelo konkretna
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. V Sloveniji ob tej priložnosti poteka kampanja programa Varni na internetu, ki deluje pod okriljem SI-CERT. Letošnja kampanja se osredotoča na precej konkretno dejanje: uporabnik naj phishing ne le prepozna in izbriše, temveč ga tudi prijavi.
V oktobru bo zato na družbenih omrežjih potekala ozaveščevalna kampanja, v kateri bodo uporabnike z videoposnetki opozarjali na novo možnost prijave.
