Spotkast
Torek, 30. 6. 2026, 4.00
3 tedne, 1 dan
Spotkast: David Bevc, vodja IT in oblačnih storitev, Telekom Slovenije
Podatki so nova strateška surovina, zato se moramo spraševati, kdo jih v resnici nadzira #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Digitalna suverenost, še do nedavnega predvsem strokovni izraz iz sveta informacijske tehnologije, se vse hitreje seli v središče razprav o gospodarstvu, varnosti in prihodnosti Evrope. V času geopolitičnih napetosti, trgovinskih sporov, hitrega razvoja umetne inteligence in vse pogostejših kibernetskih groženj se namreč postavlja preprosto, a pomembno vprašanje: kdo v resnici nadzira naše podatke? Za posameznike je to predvsem vprašanje zasebnosti, za podjetja poslovne odpornosti, za države pa vprašanje strateške neodvisnosti.
Digitalni svet smo dolgo jemali kot nekaj povsem samoumevnega – podatki so bili nekje v "oblaku", storitve so delovale, tehnologija pa je bila predvsem sredstvo za večje udobje.
Toda zadnja leta so pokazala, da digitalna infrastruktura ni nič manj pomembna od energetike, prometa ali telekomunikacij. Brez podatkov namreč ne delujejo podjetja, banke, bolnišnice, javna uprava in vse večji del vsakdanjega življenja.
Kaj sploh pomeni digitalna suverenost?
O digitalni suverenosti smo se pogovarjali z vodjo IT in oblačnih storitev pri Telekomu Slovenije Davidom Bevcem. Med drugim je pojasnil njen pomen: vedeti, kje so naši podatki, kdo jih upravlja in pod katero zakonodajo spadajo. Zlasti je poudaril, da ne gre zgolj za vprašanje fizične lokacije strežnikov, temveč predvsem za vprašanje nadzora: "Čeprav so podatki v evropskih podatkovnih centrih, to še ne pomeni, da o njih odločajo evropska pravila."
Z vodjo IT in oblačnih storitev pri Telekomu Slovenije Davidom Bevcem smo se pogovarjali o digitalni suverenosti.
Prav v tem se skriva bistvo. Kdo lahko dostopa do podatkov? Kdo upravlja infrastrukturo? Kdo odloča, kaj se zgodi v primeru političnih sporov, trgovinskih omejitev ali kriznih razmer? Vse to postaja del širšega vprašanja digitalne neodvisnosti in so nekatera izmed vprašanj, ki smo se jih dotaknili v pričujočem Spotkastu.
Zakaj se o digitalni suverenosti govori prav zdaj?
Če je prej veljalo, da je globalizacija nepovraten proces, so dogodki zadnjih let pokazali, da smo priča preobratom, zaradi katerih svet postaja vse bolj razdeljen. Geopolitična trenja med velikimi silami, trgovinske vojne, sankcije, omejitve izvoza tehnologije in vse večja tekma za prevlado na področju umetne inteligence so pokazali, kako ranljive so lahko sodobne digitalne verige.
Podatki so postali ena najdragocenejših dobrin sodobnega sveta. Kdor jih nadzira, ne nadzira le informacij, ampak tudi poslovne procese, umetno inteligenco, razvoj novih storitev in ne nazadnje konkurenčnost gospodarstva, je opozoril Bevc in tako pojasnil, zakaj se prav zdaj tudi v Evropi vse glasneje govori o potrebi po večji digitalni samostojnosti.
Podatki so postali ena najdragocenejših dobrin sodobnega sveta. Kdor jih nadzira, ne nadzira le informacij, ampak tudi poslovne procese, umetno inteligenco, razvoj novih storitev in nenazadnje konkurenčnost gospodarstva, je opozoril Bevc.
Evropa je zaspala
Večina zdajšnjih sodobnih digitalnih storitev temelji na infrastrukturi nekaj največjih ameriških podjetij. Microsoft, Amazon, Google in Oracle danes upravljajo pomemben del svetovnega računalništva v oblaku, ki ga uporabljajo tako podjetja kot javne ustanove.
Takšna koncentracija storitev je dolgo veljala za prednost, ker je omogočila hiter razvoj, nizke stroške in preprost dostop do zmogljivih orodij, je pojasnil Bevc, a obenem izpostavil, da se je sčasoma pokazala tudi druga plat medalje. Preprosto povedano: večja kot je odvisnost od peščice ponudnikov, večja je tudi ranljivost.
Evropa je medtem izgubila pomemben del lastnega tehnološkega razvoja, kar se vidi tudi pri mobilnih komunikacijah. Pred nekaj desetletji sta bila sinonima zanje finska Nokia in švedski Ericsson, danes tam prevladujejo ameriški in azijski velikani. Podobna zgodba se je, na evropsko žalost, zgodila na številnih drugih področjih digitalne ekonomije.
Ni dovolj, da so podatki v Evropi
Pogosto slišimo pozive, da bi morali podatke vrniti v Evropo. Toda Bevc vztraja, da sama fizična lokacija podatkov ne rešuje vseh težav. "Pomembno je, kdo upravlja sisteme, kdo ima dostop do njih in pod katero zakonodajo deluje ponudnik storitev. Če je podjetje v lasti družbe z drugega dela sveta, lahko nanj vplivajo tudi predpisi in politične odločitve zunaj Evrope," je posvaril.
Digitalna suverenost zato ni zgolj vprašanje strežnikov, ampak tudi vprašanje pravnega okvira, lastništva, nadzora in odgovornosti.
Evropa je izgubila pomemben del lastnega tehnološkega razvoja, kar se vidi tudi pri mobilnih komunikacijah.
Podatki so nova nafta sodobnega sveta
Izraz, da so podatki nova nafta, se danes sliši skoraj kot kliše, vendar v sebi skriva veliko resnice. Podatki omogočajo razvoj umetne inteligence, analitiko, napovedovanje potrošniških navad in optimizacijo poslovnih procesov.
Podjetja že danes na podlagi podatkov napovedujejo povpraševanje, prilagajajo cene in razvijajo nove storitve. Podatki določajo, kaj bomo kupovali, katere izdelke bodo trgovci pocenili in katere storitve bodo uporabnikom ponujene. Toda prav njihova vrednost pomeni tudi večjo odgovornost. Če podjetje izgubi dostop do podatkov, lahko izgubi tudi sposobnost normalnega poslovanja.
Informatika ni več podpora, ampak srce poslovanja
Še pred dvema desetletjema je bila informatika predvsem podporna dejavnost, se spominja Bevc, a danes brez nje ne delujejo proizvodnja, logistika, bančni sistemi in storitve. Če se ustavijo podatki, se lahko ustavi celotno podjetje. Posledice niso le finančne. Izguba podatkov lahko pomeni izgubo zaupanja strank, motnje v dobavnih verigah in v skrajnem primeru celo propad podjetja.
Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da odločanje o podatkih ni več izključno naloga oddelkov IT. Postalo je vprašanje poslovne strategije in odgovornost vodstva podjetij.
Kibernetski napadi niso več izjema, ampak stalnica
Na področju digitalne varnosti že dolgo velja pravilo, da ni vprašanje, ali bo prišlo do napada, ampak kdaj bo prišlo do njega. Napadalci pogosto več tednov ali celo mesecev neopazno spremljajo sisteme in čakajo na pravi trenutek. Pogosto izkoristijo praznike ali obdobja zmanjšane pripravljenosti. Zaradi tega postajata odpornost in stalni nadzor enako pomembna kot sama zaščita.
Tudi največji svetovni ponudniki niso imuni na izpade. Dogodki zadnjih let so pokazali, da lahko že na videz banalna napaka povzroči motnje, ki prizadenejo milijone uporabnikov po vsem svetu.
Še pred dvema desetletjema je bila informatika predvsem podporna dejavnost, se spominja Bevc, a danes brez nje ne delujejo proizvodnja, logistika, bančni sistemi in storitve.
Odvisnost ni samo ameriška, ampak tudi azijska
Pogosto se razprava osredotoča na ameriške tehnološke velikane, vendar je slika precej širša. Velik del strojne opreme, od strežnikov do procesorjev, nastaja v Aziji, predvsem na Kitajskem.
Vsaka motnja v dobavnih verigah, politične napetosti ali izvozne omejitve lahko vplivajo na cene in razpoložljivost tehnologije. Evropa je zato na več področjih odvisna od zunanjih partnerjev, kar dodatno krepi razpravo o strateški avtonomiji.
Posamezniki imajo omejene možnosti, podjetja pa nimajo več izgovorov
Večina ljudi uporablja elektronsko pošto, družbena omrežja in storitve za shranjevanje fotografij, ki jih ponujajo globalna podjetja. Evropske alternative sicer obstajajo, vendar še niso tako razširjene ali funkcionalno primerljive. Za posameznike velja preprosta prispodoba: tako kot vemo, kje hranimo denarnico ali pomembne dokumente, bi morali vedeti tudi, kje se nahajajo naši digitalni podatki in kdo z njimi upravlja.
Podjetja pa imajo bistveno več možnosti, je prepričan Bevc. Priporoča, naj najprej ugotovijo, kateri podatki so res ključni za poslovanje, kajti vsi podatki niso enako pomembni. Medtem ko lahko manj občutljive vsebine ostanejo v javnih oblakih, zahtevajo kritični poslovni procesi bistveno več nadzora in odpornosti. To pa ni več zgolj tehnološka odločitev, ampak odločitev uprav, vodstev in lastnikov.
"Digitalna suverenost bi morala postati ena od strateških prioritet držav, saj posledice pretirane odvisnosti od tujih sistemov postanejo vidne šele takrat, ko pride do motenj."
Francija in Nemčija že gradita evropske alternative
Nekatere evropske države so se vprašanja digitalne suverenosti lotile precej bolj sistematično. Davida Bevca smo prašali, katera država bi nam bila lahko za zgled.
"Francija razvija lastne rešitve za oblačne storitve in umetno inteligenco, Nemčija pa že več let išče alternative ameriškim platformam v javni upravi. V Evropi nastajajo novi veliki jezikovni modeli, odprtokodne platforme in pobude za razvoj domačih rešitev. Te za zdaj še ne dosegajo zmogljivosti največjih svetovnih ponudnikov, vendar predstavljajo pomemben korak k zmanjševanju odvisnosti," je med drugim povedal.
Digitalna suverenost postaja tudi vprašanje državne strategije
Več bi morale storiti tudi države, kajti tako kot skrbijo za energetsko neodvisnost, prometno infrastrukturo in prehransko varnost, bi morale in bodo morale vse več pozornosti namenjati tudi digitalni infrastrukturi.
Vprašanje, kdo nadzira podatke javne uprave, zdravstva, bank in kritične infrastrukture, ni več zgolj tehnološko vprašanje. Gre za vprašanje nacionalne odpornosti in dolgoročne stabilnosti. "Digitalna suverenost bi morala postati ena od strateških prioritet držav, saj posledice pretirane odvisnosti od tujih sistemov postanejo vidne šele takrat, ko pride do motenj," je prepričan Bevc, ki je v Spotkastu odgovarjal tudi na veliko drugih vprašanj o tej vedno pomembnejši tematiki.
