Četrtek, 24. 9. 2026, 12.19
1 teden, 5 dni
Nova neodvisna potrditev za omrežja Telekoma Slovenije
Po lanskih petih nagradah Telekoma Slovenije za mobilno omrežje zdaj na vrhu še njihov stacionarni internet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Nagrada za najboljše širokopasovno stacionarno omrežje, ki jo je nPerf podelil Telekomu Slovenije, odraža dejansko kakovost uporabniške izkušnje in ne zgolj oglaševane največje hitrosti.
Neodvisne meritve platforme nPerf za obdobje od julija 2025 do junija 2026 so Telekom Slovenije postavile na prvo mesto med slovenskimi ponudniki stacionarnega interneta. Izstopa zlasti optično omrežje (FTTH), saj je povprečna izmerjena hitrost prenosa presegla en gigabit na sekundo.
Pri hitrosti interneta se vse prepogosto gleda samo ena številka: koliko megabitov oziroma gigabitov na sekundo obljublja ponudnik.
Toda dobra internetna povezava je precej več kot to. Pomembno je, kako hitro se povezava odziva, kako stabilna je, kako deluje pri videoklicih in pretakanju videa ter kaj uporabnik dejansko dobi pri vsakdanji uporabi.
Optično omrežje Telekoma Slovenije
Tudi stacionarno omrežje Telekoma Slovenije na vrhu
Prav to meri francoska platforma nPerf. Njene meritve temeljijo na testih dejanskih uporabnikov, v slovenskem poročilu za obdobje od 1. julija 2025 do 30. junija 2026 pa je Telekom Slovenije dosegel najvišjo skupno oceno med slovenskimi ponudniki stacionarnega interneta.
Telekom Slovenije je poleg tega prejel priznanji za najboljšo zmogljivost fiksnega omrežja in najboljšo širokopasovno zmogljivost optičnega omrežja (FTTH) v Sloveniji. Telekom Slovenije je lani za svoje mobilno omrežje prejel pet priznanj neodvisnega analitika Ookla, zdaj pa je podobno priznanje za kakovost povezljivosti prišlo še na področju fiksnega interneta.
Povprečna hitrost pove veliko več od največje hitrosti
Povprečna izmerjena hitrost prenosa podatkov v stacionarnem omrežju Telekoma Slovenije je znašala 493,84 megabita v sekundi v smeri do uporabnika in 221,09 megabita v sekundi v obratni smeri. Povprečna zakasnitev (latenca) je bila 12,97 milisekunde, kar je bilo po podatkih platforme nPerf najmanj med slovenskimi ponudniki.
Vedeti je treba, da povprečna hitrost ni enaka največji hitrosti, ki jo lahko ponuja posamezen paket. Povprečna hitrost je odraz množice dejanskih meritev uporabnikov, zato precej bolje opisuje izkušnjo celotnega vzorca uporabnikov kot pa oglaševana največja hitrost posameznega paketa.
Arik Benayoun (nPerf), Matjaž Beričič, Vesna Prodnik in Boštjan Košak
Vrhunska tudi optika
V optičnem širokopasovnem omrežju Telekoma Slovenije so številke še večje. Povprečna hitrost prenosa v smeri do uporabnika je znašala kar 1.091 megabitov v sekundi in 530,15 megabita v sekundi v obratno smer. Še prepričljivejša je povprečna zakasnitev, ki je bila samo 6,32 milisekunde.
S temi vrednostmi je Telekom Slovenije po meritvah platforme nPerf dosegel najboljšo zmogljivost optičnega omrežja (FTTH) v Sloveniji.
Gigabitna hitrost je veliko, ne pa vse
Gigabitna hitrost danes ni več zanimivost samo za tehnološke navdušence. V gospodinjstvu, v katerem ena oseba dela od doma, druga uporablja videokonferenco, en otrok gleda pretočne vsebine ali igra spletne igre, drugi pa v oblak nalaga velike datoteke, se lahko zahteve hitro seštejejo.
Pri tem pa sama hitrost ni dovolj. Zakasnitev (latenca) pove, kako hitro se povezava odziva. Pri prenosu velike datoteke bo uporabnik predvsem opazil hitrost prenosa, pri videoklicu, spletnem igranju in drugih interaktivnih storitvah pa lahko veliko opazneje vpliva odzivnost, zato dve povezavi z enako oglaševano hitrostjo nista nujno enaki.
Ob prejemu priznanja direktor omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije Matjaž Beričič ni skrival zadovoljstva in ponosa: "To je za našo ekipo!"
Zakaj je pičlih šest milisekund zakasnitve tako zelo pomembno
Pri videoklicu uporabnik potrebuje stabilen prenos in majhno zakasnitev. Pri spletnem igranju je odzivnost povezave eden od pomembnih dejavnikov. Pri pretakanju videa pa mora povezava podatke dostavljati dovolj hitro in stabilno, da se vsebina ne ustavlja ali znižuje kakovosti.
nPerf zato pri svojem skupnem rezultatu ne upošteva samo hitrosti, temveč tudi zakasnitev in kazalnike uporabniške izkušnje. Med njimi sta tudi kakovost spletnega brskanja in pretakanja video vsebin. Uporabnika namreč ne zanima, koliko megabitov piše v rezultatu testa, če se spletne strani nalagajo počasi, videoklic prekinja ali se pretočni video obremenjuje. Tehnična zmogljivost in dejanska uporabniška izkušnja sta povezani, vendar nista ista stvar.
Meritve od uporabnikov, ne iz laboratorija
nPerf je francoska neodvisna platforma, ki meri kakovost fiksnih, mobilnih in brezžičnih povezav. Pri tem uporablja meritve dejanskih uporabnikov, ki teste izvajajo na spletni strani nPerf.com in v aplikacijah. Po podatkih podjetja platforma po svetu vsak dan izvede več kot 300 tisoč testov povezljivosti, merilna infrastruktura pa vključuje več kot tri tisoč strežnikov.
Slovenski rezultat temelji na 19.100 analiziranih testih, izvedenih v obdobju enega leta.
Članica uprave Telekoma Slovenije, zadolžena za tehnologijo, Vesna Prodnik
Širok družbeni pomen
Stacionarna širokopasovna omrežja so del temeljne digitalne infrastrukture. Od njih so odvisna podjetja, javne ustanove, šole, zdravstvene storitve in gospodinjstva, pa tudi brezhibno delovanje mobilnih omrežij. Vse več dela poteka v oblaku, vse več storitev je digitalnih, videokonference so postale običajen način komunikacije, podjetja pa potrebujejo zanesljive povezave do svojih informacijskih sistemov.
Zato kakovost fiksnega omrežja ni samo vprašanje udobja posameznega uporabnika. Je tudi vprašanje digitalne infrastrukture države. Če je povezljivost počasna ali nezanesljiva, to občutijo uporabniki in podjetja. Če je omrežje zmogljivo, stabilno in dostopno, je lahko ena od osnov za nadaljnjo digitalizacijo gospodarstva in javnih storitev.
Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak
Optično omrežje dosega več kot pol milijona gospodinjstev
Telekom Slovenije navaja, da njegovo optično omrežje dosega več kot pol milijona gospodinjstev v Sloveniji. V zadnjih desetih letih je v razvoj in vzdrževanje fiksnega in mobilnega omrežja vložil več kot 680 milijonov evrov. V krajih, v katerih gradnja optičnega omrežja ne bi bila ekonomsko smiselna, ponujajo druge možnosti širokopasovnega dostopa, ki temeljijo na mobilnem omrežju pete generacije Telekoma Slovenije, to pa je na voljo 99 odstotkom prebivalcev.
Po podatkih Akosa, ki jih navaja Telekom Slovenije, je imel v prvem četrtletju 2026 Telekom Slovenije 28,9-odstotni tržni delež pri fiksnih širokopasovnih priključkih, 36,7-odstotni delež pri mobilni telefoniji in 43,5-odstotni delež pri IP-televiziji. Vodja prodaje in poslovnega razvoja pri platformi nPerf Arik Benayoun je ob objavi slovenskih rezultatov v Ljubljani ocenil, da ti rezultati Slovenijo uvrščajo med zelo dobro razvite evropske trge stacionarnega interneta.
