Sreda, 28. 1. 2026, 11.40
1 mesec
Mobilnost v mestih
Mestno življenje brez avtomobila: na Dunaju še kako, v slovenskih mestih pa …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Dunaj se upravičeno ponaša z zelo učinkovitim javnim prevozom.
Ali je v sodobnem mestu mogoče kakovostno živeti brez lastnega avtomobila? Dunaj je s konkretnim eksperimentom ponudil zelo oprijemljiv odgovor.
Rezultati bi, predvsem v Sloveniji, ker so štiri petine vseh poti v mestu opravljene z avtomobili, lahko presenetili – ne le z vidika okolja, temveč tudi hitrosti, dosegljivosti in vsakodnevne praktičnosti, toda slovenska mesta čaka še dolga pot do učinkovitosti dunajskega mestnega prometa.
Izziv brez avtomobila
Dunajski skrbnik javnega prevoza Wiener Linien je med aprilom in julijem 2025 izvedel izziv, v katerem je sodelovalo 40 gospodinjstev. Cilj, kot navajajo, ni bil promocija javnega prevoza, temveč preverjanje izvedljivosti življenja in učinkovitosti mobilnosti brez osebnega avtomobila v velikem mestu.
Enotna vozovnica dunajskega javnega mestnega prevoza na območju mesta v času veljavnosti vozovnice omogoča tudi uporabo vlakov, česar nam v Sloveniji še ni uspelo ponuditi.
Udeleženci so se za tri mesece odpovedali lastnemu vozilu in v zameno prejeli mesečni mobilnostni dodatek 500 evrov, ki so ga lahko porabili za javni prevoz, souporabo avtomobilov, kolesa, taksije in druge oblike mobilnosti. Ob tem je treba omeniti, da ima veliko na Dunaju živečih letno vozovnico, ki pokriva vse načine javnega prevoza v avstrijski prestolnici. Do 10. decembra lani je bilo treba za to vozovnico odšteti 365 evrov, zdaj pa 467 evrov, a tudi z novo ceno je več kot očitno, da dejanski mesečni stroški mobilnosti na Dunaju kljub dodatnim vožnjam s taksiji ali souporabljenimi vozili ne dosegajo 500 evrov.
Presenetljiv rezultat: brez avtomobila so potovali dlje
Eden izmed najzanimivejših izsledkov raziskave je bil, da so udeleženci brez lastnega avtomobila v povprečju dosegali tudi do dva kilometra bolj oddaljene cilje, kot kadar so se zanašali izključno na osebni avto.
Še več: do cilja so prispeli skoraj enako hitro, kar postavlja pod vprašaj pogosto prepričanje, da je avtomobil vedno najhitrejša izbira v mestu.
Kako so se Dunajčani premikali?
Analiza opravljenih poti kaže zelo raznoliko in prilagodljivo rabo prevoznih sredstev. Udeleženci izziva so 42,6 odstotka svojih poti opravili peš, 19,7 odstotka z javnim prevozom, 16,9 odstotka s kolesom, 19 odstotkov s souporabo avtomobilov ali taksiji in okoli dva odstotka z drugimi oblikami mobilnosti, kot je ladja po Donavi ali njenih kanalih.
Tako so udeleženci več kot štiri petine poti opravili na okolju prijazen način, uporabo klasičnega avtomobila pa zmanjšali za devet odstotkov, kar pomeni približno devet kilometrov manj vožnje na dan.
Okoljski učinek: številke povedo vse
V treh mesecih izziva so sodelujoča gospodinjstva skupaj prihranila 5,5 tone ogljikovega dioksida – to je količina, ki jo v enem letu absorbira majhen gozd z okoli 440 drevesi.
Izvajalci izziva poudarjajo, da veljavnost teh podatkov in ugotovitev izhaja iz vsakdanjih navad običajnih prebivalcev, ne pa iz teoretičnih modelov ali idealnih scenarijev, zaradi česar so še veliko zgovornejši.
Brez težav vendarle ni šlo
Vse pa le ni bilo rožnato. Udeleženci so pogrešali spontanost, saj je načrtovanje poti brez avtomobila sprva zahtevalo več časa, predvsem zaradi prilagajanja novim navadam.
Največ težav se je pokazalo pri potovanjih iz mesta, kjer so javni prevozi počasnejši in redkejši. Takšne poti so v primerjavi z avtomobilom ocenili kot časovno bistveno daljše. Ta težava je še kako dobro znana tudi v Sloveniji, zlasti ob koncih tedna, a pri nas javni prevoz niti v mestih ni dovolj učinkovit. Krog je začaran: marsikdo v slovenskih mestih se ne odloči za javni prevoz, ker je neučinkovit ali celo neobstoječ, ker pa zanimanja zanj ni, se niti ne razvija.
Ali bi se avtomobilu odpovedali tudi dolgoročno? Kakor kdo.
Kljub presenetljivo dobrim rezultatom in dejstvu, da so nekateri udeleženci trimesečnega izziva že med njegovim trajanjem prodali svoj avtomobil, se skoraj polovica anketiranih udeležencev izziva svojemu jeklenemu konjičku ne bi odpovedala.
Menijo, da brez lastnega avtomobila svojega vsakdanjika vendarle ne zmorejo. Brez njega, pravijo, ne gre predvsem pri pogostih potovanjih zunaj mest in prevažanju otrok, pogrešajo pa tudi več razpoložljivih vozil za souporabo.
Težko rešljivi glavobol vseh velikih mest so prometni zastoji na mestnih ulicah, Dunaj pa kljub učinkovitemu mestnemu prometu ni izjema.
Kje je Dunaj, kje smo mi
Dunajske izkušnje žal ne moremo neposredno preslikati na slovenska mesta, ker ima Dunaj gosto omrežje javnega prevoza, enotne vozovnice, ki olajšajo uporabo javnega prevoza ne glede na izvajalca (niti v Ljubljani še vedno ne premoremo enotne vozovnice, ki bi omogočala sočasno uporabo vlaka in mestnih avtobusov na območju mesta, kar bi marsikomu skrajšalo mestne poti), ter uveljavljeno kolesarsko infrastrukturo in sistem souporabe vozil.
Dunaj nam vendarle lahko (znova) pove, da mestna mobilnost ni nujno pogojena z lastništvom vozila, temveč predvsem z dostopnostjo raznolikih in dobro povezanih možnosti. Če pa že ne moremo preslikati dunajske izkušnje, se morda vendarle končno lahko začnemo zgledovati po njej in naredimo še več za mestno mobilnost tudi v slovenskih mestih.
