Nedelja, 22. 12. 2013, 8.29
9 let, 2 meseca
Kaj smo igralci počeli letos?

Od februarja, ko je Sony napovedal naslednje poglavje v zgodbi o Playstationu, in maja, ko je z Xboxom One podobno storil še Microsoft, je bilo v vseh pogovorih zadevajoč industrijo iger aktualno samo eno vprašanje – kdaj bomo lahko enega ali drugega postavili na dnevnosobni piedestal? Japonci in Američani so o točnem datumu molčali kar dolgo, a čeprav se je šušljalo, da bomo na izid obeh čakali celo do prihodnjega leta, smo pravzaprav vsi z nekaj igričarske soli v glavi vedeli, da bi zamujanje (pred)praznične sezone predvsem za Sony, ki mu zadnji čas ni postlano z rožicami, pomenilo finančni sepuku. Še dobro, da so pametne glave z Daljnjega vzhoda dodobra popihale na dušo bodočim lastnikom novodobne konzole. "Na prvem mestu so igre!" je množico prisostvujočih eni izmed predstavitev na sejmu E3 osvojil prvi mož Sonyja Kazuo Hirai. Pri izbiri besed je bilo najbrž prisotnega precej taktiziranja – predhodne napovedi Microsofta, da Xbox One ne bo le igralna konzola, temveč popolna domača multimedijska postaja, so namreč naletele na pretežno medel odziv. Tretji Xbox in četrti Playstation sta prodajne police v skladu z našimi zgodnjimi napovedmi s svojim prihodom vendarle počastila že letos – na najživahnejšem (in najpomembnejšem) trgu, v ZDA, sta se pojavili točno en teden narazen – 15. (PS4) in 22. (Xbone) novembra.
Zaloge so sicer pošle, kot bi trenil – Sony je sicer že avgusta sporočil, da je za konzolo prejel dober milijon prednaročil, na prvi dan prodaje v Združenih državah je bilo prodanih še enkrat toliko. Število v promet spravljenih enot se bliža poltretjemu milijonu, pa zadeva na številnih trgih (med katerimi je seveda tudi Slovenija) sploh še ni na voljo. Podobno uspešen je sicer tudi Microsoft, ki se je v treh tednih po začetku prodaje Xboxa One znebil več kot dveh milijonov konzol. K nam menda pride šele pozno pozimi.
Prvi vtisi? Nekateri novopečeni lastniki obeh igralnih postaj so po nakupu izgubljali živce, saj je proizvodnjo zapustilo nekaj piškavih primerkov, ki so javljali sistemske napake, bili opremljeni z nedelujočimi vtičniki in pogoni za branje optičnih medijev ali pa potovanja v roke kupcev niso prestali nepoškodovani. Pričakovanja so bila v veliki meri sicer izpolnjena – Playstation 4 deluje po principu plug&play (priključi in igraj), medtem ko pot od zagona do iger pri Xboxu traja malce (precej) dlje. Prioritiziranje ene ali druge konzole zaradi ekskluzivnih iger je trenutno še nesmiselno, saj so te z nekaj izjemami (Killzone: Shadow Fall na PS4, Forza 5 na Xboxu) pravzaprav še neobstoječe. Poplava se začne prihodnjo pomlad.
Ko že omenjamo Android, se dotaknimo še igranja na pametnih telefonih in tablicah – letos je doseglo pomemben mejnik, saj je Apple z modelom iPhone 5S premierno predstavil 64-bitno procesorsko infrastrukturo. Razvijalci iger za mobilne platforme napovedujejo, da bodo te zdaj še bolj podobne sorodnicam na "velikih" sistemih, se pravi konzolah in osebnih računalnikih.
Mejo med njimi in prenosljivim igranjem je letos sicer poskušala zabrisati proizvajalka grafičnih kartic Nvidia – predstavila je ročni igralnik z Androidom, Nvidia Shield, prvo napravo s procesorskim srčkom Tegra 4. Shield je skupek zaslona z ločljivostjo 1280 x 720 pikslov in igralnega ploščka, deluje pa bodisi kot samostojna postaja bodisi kot klasični gamepad, ki ga je mogoče povezati z računalnikom.
Na področju iger za v žep je bil letos ponovno zelo aktiven tudi Nintendo – ne le, da je že tako nebeško prodajo konzolice 3DS je le še okrepil izid igre Pokemon X/Y, s katero so Japonci navdušili vse nostalgične Pikachu fanatike, predstavili so tudi Nintendo 2DS. Ta je namenjen predvsem mlajšim odjemalcem, ki z dragimi zadevami še ne znajo ravnati nežno.
Završalo je tudi pri Zyngi – podjetje, ki obvlada igr(ic)e za zdolgočasene najstnice, stare starše in nedeljske igralce, je ukinilo nekaj najbolj obleganih naslovov in odpustilo nekaj sto zaposlenih, sledila sta skoraj polovično zmanjšanje bazena igralcev in odhod nekaterih ključnih sodelavcev.
V razvoju je namreč konzola Steam Machine, ki bo poganjala na Linuxu zasnovani odprtokodni operacijski sistem SteamOS. Ta bo brezplačen, kar pomeni, da ga bo na svoj osebni računalnik lahko namestil slehernik, omogočal pa bo še večjo integracijo s servisom Steam in knjižico posedovanih iger. SteamOS bo seveda največ potegnil iz Parnega stroja (Steam Machine), ki bo sestavljen iz običajnih pecejaških komponent, kar pomeni, da bo procesor, grafično kartico in pomnilnik lahko zamenjal kdorkoli. Poseben spremljevalec konzole bo zares unikaten igralni plošček, ki naj bi po besedah Newella ponujal natančnost, ki jo je sicer zmožna zagotoviti le kombinacija miške in tipkovnice.
Kljub nadaljevankam Call of Duty (tokrat epizoda Ghosts), Battlefield, Fifa in Need for Speed je bila naša pozornost v letu 2013 usmerjena drugam, v prvi vrsti seveda k novemu Grand Theft Autu, ki je na račun gromozanskega hypa, slavnega imena in nenazadnje tudi profesionalizma razvijalca Rockstar, ki zamoči le malokdaj, postal najhitreje prodajana igra v zgodovini, saj je milijardno znamko (v ameriških dolarjih) dosegel v vsega treh dneh. Kot predhodniki je tudi GTA V, v katerem se ponovno snidemo s krajino San Andreas, upravljamo pa ne le enega, temveč kar tri nasilneže, vrtinec, ki igralca ne izpusti, dokler ni s smetarskim tovornjakom povožen sleherni pešec.
Ob Rockstarjevi kriminalni štoriji je najresnejši kandidat za igro leta najbrž The Last of Us, čustvena pustolovščina, v kateri se potikamo po post-apokaliptičnih Združenih državah, odbijamo napade zombijev in zadržujemo solze. S TLU je studio Naughty Dog dokazal, da zna vendarle napraviti še kaj drugega kot z izogibanjem smrti in visenjem s tovornih letal naphan akcijski tobogan, kot je sicer odlična trilogija Uncharted.
Nintendo je z odličnim Super Mario 3D World, duhovnim naslednikom obeh Galaxyjev, dvignil splošno kakovost iger za Wii U, med najboljše platformne igre leta pa bomo šteli še res fenomenalno Rayman Legends. Med naslovi neodvisnih razvijalcev je naše srce najbolj ogrel dvodimenzionalni (pa je res?) FEZ, medtem ko bo kljub poznemu prihodu Gran Turismo 6 najbrž okronan za letošnjega zmagovalca med simulatorji vožnje.