umetna inteligenca
Četrtek, 11. 6. 2026, 17.12
1 mesec
Bomba iz Nemčije: so Google in drugi velikani v ogromnih težavah?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,69
Odločitev deželnega sodišča v Münchnu zoper Google bi lahko postala precedenčna. Gre namreč za tako rekoč prvo sodbo, ki je odgovornost za izjave umetne inteligence neizpodbitno pripisala podjetju, ki jo razvija.
Deželno sodišče v nemškem Münchnu je najverjetneje prvo na svetu, ki je podjetje za umetno inteligenco spoznalo za odgovorno za govor oziroma izjave umetne inteligence. Na tnalu se je znašel ameriški tehnološki velikan Google, čigar umetna inteligenca je dve nemški podjetji napačno povezovala s prevarami in drugimi nezakonitimi oziroma vprašljivimi poslovnimi praksami.
Sodba deželnega sodišča v Münchnu 28. maja 2026, ki bi morda ostala povsem neopažena, če nanjo ne bi opozoril spletni portal The Decoder (vir), je ameriško tehnološko podjetje spoznala kot odgovorno za lažne izjave v umetnointeligenčnih povzetkih (AI Overviews), ki se v zadnjem obdobju pojavijo na vrhu rezultatov iskanja na Googlu.
Dva nemška založnika sta sodni proces proti Googlu namreč sprožila po tem, ko so ju Googlovi umetnointeligenčni povzetki iskanja tako rekoč brez razloga lažno povezali z goljufijami in spornimi poslovnimi praksami.
"Da, to podjetje je znano po vprašljivih poslovnih praksah, nekateri ga vidijo tudi kot prevarantskega," je bil povzetek za eno od podjetij, ki ga je uporabnikom Googla ponudila funkcija AI Overviews.
Kot je razvidno iz sodbe, je Googlova obramba trdila, da večina uporabnikov že razume, da rezultati oziroma povzetki, ki jih prikaže umetna inteligenca, niso vedno povsem točni in da morajo sami preveriti vire, in da Google na to tudi opozarja.
Googlov rezultat iskanja, ustvarjen z umetno inteligenco.
Sodišče se s tem pojasnilom, s katerim se pred odgovornostjo poskušajo zaščititi sicer tako rekoč vsa podjetja, ki razvijajo umetnointeligenčne storitve oziroma pomočnike, sicer ni strinjalo.
Google po mnenju sodišča namreč ni predložil le rezultatov iskanja, temveč si je – temelječ na napačnem razumevanju spletnih povezav oziroma vsebine drugih spletnih strani – sam in neodvisno izmislil (oziroma njegova umetna inteligenca) povsem nova obremenjujoča dejstva.
Googlova pojasnila, da morajo uporabniki vedno sami preverjati vire, v tem primeru niso vzdržala, so opozorili na sodišču, saj je umetnointeligenčni povzetek vseboval trditve, ki se v rezultatih iskanja sploh niso pojavile, saj so bile neobstoječe.
Sodišče: Iskanja z umetno inteligenco zares ne potrebuje nihče
Nemško sodišče je ob razsodbi sicer še izpostavilo, da so bili spletni iskalniki, kot je Google, z zgodovinskega vidika zaščiteni pred neposredno odgovornostjo za potencialno neprimerno, škodljivo ali celo nevarno vsebino rezultatov iskanja – to je bilo med prebijanjem skozi gore informacij, da bi našli želeno, preprosto potrebno vzeti v zakup kot neizogiben del uporabe storitve spletnega iskanja.
Za zdaj še ni znano, ali se bo Google na razsodbo nemškega sodišča pritožil, so pa za ameriške tehnološke medije v odziv na razsodbo že sporočili, da "v kakovost umetnointeligenčnih povzetkov vlagajo ogromno, da velika večina odzivov oziroma odgovorov uporabnikom prikazuje najbolj točne informacije".
A iskalniki, ki imajo čez tradicionalen model iskanja poveznjeno umetnointeligenčno funkcionalnost, ne morejo imeti enake zaščite pred pravnimi posledicami, opozarja sodišče. Umetnointeligenčni povzetki, kot so Googlovi AI Overviews, namreč predstavljajo le dodatno in ne jedrne funkcije iskalnika – ta brez njih še vedno deluje enako kot prej.
Na sodišču so tako rekoč izpostavili, da iskanja z umetno inteligenco pravzaprav ne potrebuje nihče, zato podjetja, kot je Google, ne morejo dopustiti, da njihovi umetnointeligenčni pomočniki prikazujejo lažne trditve oziroma jih pripisujejo napačnim virom, pri tem pa pričakovati, da ne bodo odgovorna zanje.
Precedenčna sodba, ki bi lahko imela globalne posledice?
Odločitev deželnega sodišča v Münchnu bi lahko postala precedenčna. Gre namreč za tako rekoč prvo sodbo, ki je odgovornost za izjave umetne inteligence neizpodbitno pripisala podjetju, ki jo razvija.
Na sodišču so tako rekoč izpostavili, da iskanja z umetno inteligenco pravzaprav ne potrebuje nihče, zato podjetja, kot je Google, ne morejo dopustiti, da njihovi umetnointeligenčni pomočniki prikazujejo lažne trditve oziroma jih pripisujejo napačnim virom, pri tem pa pričakovati, da ne bodo odgovorna zanje.
Trenutno je sicer v teku še več podobnih sodnih postopkov, tudi proti velikanu umetnointeligečne industrije OpenAI, ki razvija orodje ChatGPT, a še niso dobili epilogov. V nekaterih primerih pa so sodišča že razsodila v prid tožene stranke, torej umetnointeligenčnih podjetij.
Za zdaj še ni znano, ali se bo Google na razsodbo nemškega sodišča pritožil, so pa za ameriške tehnološke medije v odziv na razsodbo že sporočili, da "v kakovost umetnointeligenčnih povzetkov vlagajo ogromno, da velika večina odzivov oziroma odgovorov uporabnikom prikazuje najbolj točne informacije".
