"Bitne kovance je treba tudi zapravljati, ne le kopičiti"

Bitcoin je ob elektronski pošti in 3D-tiskanju med najglasnejšimi znanilci digitalne prihodnosti v zadnjih dvajsetih letih, je med uvodnim nagovorom ob odprtju prve konference o bitcoinu v srednji Evropi in na Balkanu dejal organizator mednarodnega druženja in direktor podjetja Grecom Gregor Knafelc.

Zakaj je svetovna elita ekosistema bitcoin obiskala ravno Slovenijo? "Čeprav je lokacija Ljubljane več kot odlična, sta glavna dejavnika, zaradi katerih smo se konferenco odločili organizirati ravno v Sloveniji, dobra prepoznavnost v bitcoinovi skupnosti in naše pregovorno zgodnje prevzemanje novih tehnologij. Slovenci smo mobilne telefone in elektronsko pošto uporabljali prej kot večji del Evrope, prejšnji teden pa smo prvi v regiji postavili bankomat, namenjen nakupu in menjavi bitcoinov. Iz Slovenije za nameček izhaja tudi bitcoinova borza Bitstamp, ena od največjih na svetu," je še pojasnil Knafelc.

"Bitcoin je najvarnejša oblika plačevanja" "Ker mi trgovci, pri katerih kupujem najpogosteje, še niso omogočili plačevanja z bitcoini, sem moral v zadnjih šestih mesecih zaradi zlorab zamenjati štiri kreditne kartice," je ob začetku Bitcoin konference poudaril Steve Beauregard, soustanovitelj platforfme Gocoin, ki omogoča plačevanje z bitnimi kovanci. S tem je takoj opozoril na eno od najpomembnejših prednosti bitcoinov pred tradicionalnimi valutami – izredno visoko stopnjo varnosti.

"Plačevanje z bitcoini je varno, saj so posamezne enote in transakcije zaščitene z enkripcijami, kakršne uporablja vojska. Ker ni posrednika, temveč se vsa komunikacija odvije med pošiljateljem in prejemnikom bitnih kovancev, so stroški plačevanja izredno nizki, transakcije pa takojšnje," pojasnjuje Beauregard, ki je hitrost ponazoril z videoposnetkom plačila – od klika na pošlji do novega bitcoina v digitalni denarnici je minilo vsega pol minute.

S trgovci se bodo pojavili tudi kupci "Bitne kovance je treba tudi zapravljati, ne le kopičiti!" Beauregard želi, da se bitcoin uveljavi kot legitimno plačilno sredstvo, a poudarja, da večina uporabnikov sistema bitcoin svoje virtualno imetje le kupčka, ne pa tudi porablja. V grobem jih je razdelil na tri skupine – tako imenovane bitcoin milijonarje, ki so si premoženje v bitnih kovancih nabrali, ko je bila valuta še mlada, varčevalce za hude čase, ki na bitcoine gledajo kot denar v nogavici, in špekulante, ki z bitcoini sicer trgujejo, a le na borzah, kot je Bitstamp.

Bitcoinov sicer niti nimajo kje porabiti, saj jih kot plačilno sredstvo sprejema trenutno sprejema peščica trgovcev. Teh ni toliko strah nove valute, kot jih skrbi način implementacije novega plačilnega sistema, pojasnjuje Beauregard.

Kot primer "dobre prakse" plačevanja z bitcoini je Beauregard izpostavil zloglasni internetni črni trg, Svilno cesto (Silk Road), kjer je menjava bitcoinov za droge in orožje do racije obveščevalne agencije FBI delovala več kot odlično. "Plačevanje z bitcoini ni primerno v vseh okoliščinah, Svilna cesta pa je pokazala, da bi ga gotovo cenili v nekaterih tržnih nišah, kjer sta pomembni določena mera zasebnosti in hitrost," pravi Beauregard. Podjetjem, ki želijo sprejemati bitcoin, pa ne vedo, kako se tega lotiti, svetuje, da naj stranke iščejo predvsem na rastočih trgih, kupcem pa za uporabo digitalnih valut – tudi litecoina in dogecoina – ponudijo posebne ugodnosti.

Steve Beauregard alternativo bitcoin priporoča predvsem pri plačevanju za neoprijemljive dobrine in storitve, kot so svetovanje ali nakup dobroimetja za spletne igre na srečo. "Moja hči je na ulici v zameno za navaden denar in bitcoine ponujala limonado. Uganete, koliko bitcoinov je zaslužila? Tako je, nič. Za nakup nekaterih stvari bitcoin pač še ni primeren. A tudi limonada še pride na vrsto."

Bitcoin – bančna revolucija? Nemški finančni strokovnjak in ustanovitelj portala za izposojo bitcoinov BitBond.net Radoslav Albrecht je prepričan, da bodo bitni kovanci s časom pomembno vplivali na bančno poslovanje. Ker so transakcije v sistemu bitcoin izredno varne, hitre in zelo poceni, valuta pa je decentralizirana, Albrecht meni, da lahko bitni kovanci na novo definirajo:

‒ Posojila: ker je pogoj za pridobitev posojila v bitcoinih le internetna povezava, bi do hitre finančne injekcije lahko prišli tudi tisti posamezniki, ki jih je klasična banka pustila na cedilu. Bitcoin je globalna digitalna valuta, zato bi si bilo denar mogoče izposoditi iz sosednje države ali celo druge celine. Ker bi bilo posojilodajalcev ogromno, bi bila konkurenca večja, obresti ob vračanju posojila pa posledično precej nižje.

‒ Tekoče račune: upravljanje s premoženjem bi bilo lažje, saj bi bilo ves čas na dosegu roke v digitalni denarnici za bitne kovance. Ker so transakcije bitcoinov popolnoma javne in pregledne, ne bi bilo več nejasnosti glede teh ali onih prenosov denarja, saj bi bili vsi podatki ves čas zapisani črno na belem. Ob potovanju ali selitvi v tujino bi izginili stroški ob dvigovanju denarja ali celo potreba po odprtju novega računa pri lokalni banki.

‒ Transakcije: še enkrat – bitcoini niso vezani na osrednjo finančno telo, zato so vsa plačila hitro in varno opravljena ter brez dodatnih provizij neposredno med pošiljateljem in prejemnikom denarja. To je nekaj, česar konvencionalne banke danes še ne znajo narediti.

‒ Varčevanje: finančni strokovnjaki delijo mnenje, da bo vrednost bitcoinov naraščala še lep čas, zato predstavljajo odlično alternativo kupčkanju klasičnih valut. Obresti, ki jih služimo z nekaj sto fičniki na varčevalnem računu, bodo dolgoročno namreč bistveno nižje od počasne rasti vrednost bitnih kovancev v primerjavi z evrom ali dolarjem.

"Svoboden trg, svoboden svet" Elisabeth Ploshay, sodelavka podjetja za plačevanje z bitnimi kovanci Bitpay in humanitarna aktivistka, je poudarila, da lahko z bitcoini neizmerno pomagamo državam tretjega sveta. Ker ne potujejo prek posrednika, temveč neposredno do prejemnika, je posameznik, ki se je odločil pomagati z donacijo v bitcoinih, lahko prepričan, da bo ta pomoči potrebne dosegla v celoti. "Če človekoljubnim organizacijam, ki sprejemajo bitcoin – teh je že kar nekaj – namenite vsega en evro v tej digitalni valuti (trenutno približno 0,002 bitcoina), ste pravzaprav prispevali več, saj njena vrednost ves čas raste," pojasnjuje Ploshayeva. "Posameznike po svetu, ki nimajo dostopa niti do osnovnih življenjskih potrebščin, kaj šele interneta in bančnih storitev, lahko prvič v zgodovini dosežemo z eno samo valuto, bitcoinom, ki pomeni svobodni trg. Svobodni trg, svobodni svet," je sklenila Elisabeth Ploshay.