Torek, 9. 6. 2026, 9.40
1 mesec, 1 teden
Digitalna identiteta – pomen in pomembne razlike med oblikami
Ali na internetu pravzaprav sploh veste, kdo je zares na drugi strani?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Ena najpogostejših napačnih predstav v digitalnem okolju je, da vsak elektronski zapis pomeni tudi pravno zavezujoč podpis, kar v resnici ne drži.
V svetu, kjer se pogodbe sklepajo brez papirja in osebnega stika, postaja razumevanje elektronskega podpisovanja ključno vprašanje zaupanja, prava in varnosti. Elektronsko podpisovanje je že nekaj časa ena izmed osnovnih funkcij sodobnega digitalnega življenja. Uporabljamo ga pri bančnih storitvah, dostopu do e-uprave, sklepanju pogodb na daljavo in potrjevanju številnih pravnih dejanj, ki so še pred nekaj leti zahtevala fizično prisotnost.
Vendar se pod to navidezno enostavnostjo skriva temeljno vprašanje digitalne dobe: kako lahko v okolju, kjer ni fizičnega stika, sploh zanesljivo vemo, kdo je na drugi strani? Pri osebnem stiku sogovornika vidimo, kar nam zadošča za zanesljivo prepoznavo, na internetu pa tega, vsaj na tak način, največkrat ni.
Uporabniško ime in geslo nista (več) dovolj
Vsako dejanje v digitalnem svetu, od prijave v sistem do podpisa dokumenta, temelji na zaupanju v elektronske mehanizme preverjanja. Prav zato elektronsko podpisovanje ni zgolj tehnična in formalna funkcija, temveč eden ključnih gradnikov digitalne družbe.
"Na internetu nihče ne ve, da si pes." Že davnega leta 1993 je Peter Steiner v reviji New Yorker objavil risbo, ki odseva še danes trajajoči izziv digitalnega sveta.
Čeprav veliko postopkov identifikacije poteka zgolj z vnosom uporabniškega imena in gesla, si moramo priznati, da je to zelo ranljiv in nezanesljiv način identifikacije. Kibernetski nepridipravi znajo danes na različne zvite načine prelisičiti uporabnike in jim z lažnimi pozivi, sporočili, spletnimi stranmi in na druge ustvarjalne načine izmakniti podatke o uporabniškem imenu in geslu. Če pa je digitalna identiteta nekoga vezana samo na to, je s tem nepovratno odtujena.
eIDAS in tri ravni elektronskega podpisa
Evropska unija je zato z uredbo eIDAS (electronic IDentification, Authentication and trust Services”, po slovensko Uredba o elektronski identifikaciji, avtentikaciji in storitvah zaupanja) določila pravila za elektronsko identifikacijo, podpisovanje in storitve zaupanja.
Vzpostavlja tri ravni elektronskega podpisa. Najosnovnejši je navadni elektronski podpis, ki je lahko že preprost klik ali vnos imena. Napredni elektronski podpis zagotavlja večjo stopnjo varnosti in vezave na podpisnika, medtem ko kvalificirani elektronski podpis predstavlja najvišji standard, ki ima v pravnem smislu enako veljavo kot lastnoročni podpis.
Evropska Uredba o elektronski identifikaciji, avtentikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS) vzpostavlja tri ravni elektronskega podpisa.
Ni vsaka digitalna potrditev pravno veljaven podpis
"Elektronska oblika dokumenta sama po sebi ni manj vredna od papirne, vendar je pri elektronskem podpisovanju ključno, da razumemo, s katero vrsto podpisa je dokument podpisan in kakšen pravni učinek ima tak podpis," pojasnjuje predsednik Slovenskega združenja za e-identifikacijo in e-storitve zaupanja ter svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti Marjan Antončič. "Razlika med navadnim, naprednim in kvalificiranim elektronskim podpisom ni le tehnična, temveč neposredno vpliva na dokazno vrednost dokumenta in pravno varnost vseh vključenih."
Ena najpogostejših napačnih predstav v digitalnem okolju je, da vsak elektronski zapis pomeni tudi pravno zavezujoč podpis, kar v resnici ne drži. Elektronski podpis je lahko napreden kriptografski podpis ali zgolj osnovna digitalna potrditev. Poleg tega obstaja tudi elektronski žig, ki ga ustvarja pravna oseba, ne posameznik. Elektronski žig ne izraža osebne volje, temveč potrjuje izvor in celovitost dokumenta.
Internet ne ve, kdo ste, zato mora identiteto preverjati
Internet nikoli ni bil zasnovan kot sistem zaupanja, temveč kot sistem povezljivosti, kar pomeni, da je identiteta v digitalnem prostoru vedno posredovana (šele) prek različnih mehanizmov preverjanja. Vsak elektronski podpis, vsaka prijava in vsaka transakcija temelji na predpostavki, da je bila identiteta pravilno preverjena, pri tem pa imajo ključno vlogo ponudniki storitev zaupanja, ki razvijajo sisteme za elektronsko identifikacijo, podpisovanje in preverjanje digitalnih transakcij.
Internet nikoli ni bil zasnovan kot sistem zaupanja, temveč kot sistem povezljivosti, kar pomeni, da je identiteta v digitalnem prostoru vedno posredovana (šele) prek različnih mehanizmov preverjanja.
V vsakodnevni uporabi se elektronski podpis pojavlja v številnih oblikah, ki jih uporabniki pogosto ne razlikujejo. Klik na gumb "strinjam se", podpis s prstom na zaslonu ali digitalno potrjevanje dokumenta se na prvi pogled zdijo enaki, vendar pravno niso enakovredni.
"Kraca" na tablici je pravzaprav povsem nesmiselna
Podpis na zaslonu, na primer na upravni enoti ali v poslovalnici, pogosto predstavlja zgolj grafični zapis, ki sam po sebi ne zagotavlja enake pravne dokazne moči kot kvalificirani elektronski podpis. V določenih postopkih ima lahko vlogo identifikacijskega elementa, ne pa tudi popolne pravne potrditve dokumenta. To odpira pomembno vprašanje: ali uporabniki sploh razumejo, kaj v digitalnem okolju dejansko potrjujejo in kako?
Novela Zakona o upravnem postopku (ZUP), ki velja od 6. februarja 2026, navaja primere, ko podpis oddane vloge ni več potreben, če je zagotovljena zanesljiva ugotovitev istovetnosti vlagatelja. ZUP posebej poudarja, da je v primerih, ko je identiteta posameznika preverjena neposredno pred uradno osebo ali z ustreznimi sredstvi elektronske identifikacije, verodostojnost vloge lahko celo višja kot pri pisni vlogi. Zaradi nove ureditve postajajo podpisne tablice v postopkih sprejemanja vlog povsem nesmiselne in nepotrebne.
Glede na tudi v Sloveniji veljavno zakonodajo je grafični zapis podpisovanja na tablici pravno nesmiseln in nepotreben.
Prihaja evropska digitalna denarnica
Digitalno okolje prinaša tudi nova tveganja, ki jih klasični pravni in poslovni sistemi niso poznali v enaki obliki. Med najpomembnejšimi so napačna identifikacija, prevare z lažnimi digitalnimi profili in zlorabe elektronskih podpisov.
Kot naslednji korak pri razvoju in krepitvi tega prepotrebnega zaupanja v digitalnem svetu Evropska unija razvija koncept evropske denarnice za digitalno identiteto. Ta bo uporabnikom omogočala varno shranjevanje identifikacijskih podatkov, elektronskih potrdil in podpisnih sredstev in tudi uporabo kvalificiranih elektronskih podpisov in žigov v enotnem digitalnem okolju, kar naj bi poenostavilo dostop do storitev v različnih državah članicah.
Ali veste, kako preveriti pristnost elektronskega podpisa?
Čeprav bo s tem narejen pomemben korak za varno digitalno sporazumevanje in poslovanje med državami članicami, ostaja še vedno temeljni izziv, kako zagotoviti uporabniško razumevanje, kaj dejansko potrjuje in kakšne pravne posledice ima njegovo digitalno dejanje.
Veljavnost elektronskega podpisa ali žiga je mogoče preveriti z javno dostopnimi orodji, ki pokažejo, ali je bil dokument spremenjen, kdo ga je podpisal in katera vrsta podpisa je bila uporabljena. To preverjanje je pomemben del digitalne pismenosti, saj omogoča uporabnikom, da sami ocenijo verodostojnost dokumentov, ki jih prejemajo ali podpisujejo, in s tem zmanjšajo tveganja.
Veljavnost elektronskega podpisa ali žiga je mogoče preveriti z javno dostopnimi orodji, ki pokažejo, ali je bil dokument spremenjen, kdo ga je podpisal in katera vrsta podpisa je bila uporabljena.
Zaupanje v elektronskem poslovanju se začne pri identiteti
V digitalnem prostoru vprašanje ni zgolj, ali je dokument podpisan, temveč kdo ga je podpisal, kako je bila identiteta preverjena in kakšno pravno težo ima ta podpis. Že zavest o tem je prvi korak do večje kibernetske varnosti in dobra popotnica za spoznavanje pomembnih razlik med različnimi oblikami digitalnega podpisovanja.
"Uporabnik mora imeti pri elektronskem poslovanju jasno in varno izkušnjo od trenutka, ko se identificira, do trenutka, ko dokument podpiše ali preveri njegovo veljavnost," je prepričan direktor podjetja za zagotavljanje kvalificiranih storitev zaupanja in elektronske identitete Rekono Miha Poberaj.
