Žrtve celjskih goljufov v Sloveniji se lahko dokončno obrišejo pod nosom

Primer tako imenovanih celjskih goljufov, o katerem smo na našem spletnem mediju že večkrat pisali, je na Hrvaškem, tako se zdi, voden veliko bolj velikopotezno in odločno kot v Sloveniji. Poročali smo, da so hrvaški preiskovalci januarja letos zoper "poslovneže" iz Celja in njihove pomagače, ki so podjetništvo in pot do denarja razumeli na nekoliko svojevrsten način, vložili obtožni predlog, v katerem zanje zahtevajo zaporne kazni.

Na hrvaškem sodišču bi želeli videti štiri Slovence Obtožba Danijelu Kocipru, Aleksu Gradišniku in Marku Romaniću, vsi trije so slovenski državljani, očita, da so se z oderuškimi pogodbami na Hrvaškem prikopali do 660 nepremičnin in drugega imetja onih, ki so jim nasedli. Žepe naj bi si tako odebelili za dobrih 90 milijonov kun, kar prevedeno v nam domač denar pomeni 12 milijonov evrov.

Domnevnim goljufom naj bi pomagal še en Slovenec, po pisanju Jutarnjega lista naj bi bil to Nino Bevc. Ta, mimogrede, obtožbe zanika, hrvaške preiskovalce obtožuje manipulacije in svojo resnico v povezavi s postopki, v katerih se je znašel na Hrvaškem, predstavlja na spletni strani www.lihvar.com. Hrvaška obtožnica, ki jo zastopa Uskok, tamkajšnji urad za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, je sicer nadaljevanje mednarodne preiskave, tudi sodelovanja tamkajšnjih organov s slovenskimi preiskovalci, pri katerih so se Hrvatje na posvetu ter izmenjavi informacij in dokazov zglasili leta 2009.

Slovenski primer zaradi goljufij dokončno zastaral V Sloveniji so se postopki zaradi domnevno goljufivih ravnanj zavrteli nekoliko drugače. Primer domnevnih goljufov iz Celja je na sodišče prišel leta 2008, obtožnica je nečednih dejanj, ki so vodila v pridobivanje tujega imetja, tudi nepremičnin, bremenila skupno 12 oseb, a so se na obravnavah vrstile odsotnosti glavnih obdolžencev: Kocipra, Gradišnika in Romanića, ki bi jim moral družbo na zatožni klopi delati še Dejan Špeglič. Vsi naj bi bili v tujini.

Prva dva in zadnji so se zaradi tega znašli na Interpolovih straneh, rezerviranih za mednarodne tiralice, a jih roka katere od tujih policij vse do sodnega (ne)epiloga ni uspela doseči. Primer je tako konec lanskega leta zastaral, sodišče je po uradni dolžnosti oktobra lani izdalo sklep o ustavitvi postopka.

Pojasnilo vrhovnega sodišča: "Vrhovno sodišče RS zaključuje, da večina postopkov ni mogla teči zaradi nedosegljivosti obdolžencev, čeprav je že takrat v nekaterih primerih sodišče uporabilo možnosti iskanja obdolžencev, vročanja prek sodnega vročevalca, detektivske pisarne in da je bil odrejen tudi pripor ter razpisana mednarodna tiralica."

Primer zaradi pranja denarja še vedno odprt Vendar pa nekateri postopki zoper domnevne nepridiprave iz združbe celjskih goljufov pri nas še vedno tečejo. Zoper sedem od skupno 12 oseb, ki so se znašle v zastaranem primeru zaradi obtožb o goljufiji in oderuštvu, je celjsko tožilstvo pred štirimi leti vložilo obtožnico zaradi pranja denarja in zlorabe položaja ali pravic.

O imenih na tožilstvu ne govorijo, suh besednjak brez navedb kdo pa pojasnjujejo z varovanjem interesa kazenskega postopka. A težava omenjenih postopkov je enaka kot predhodnega, ki je zastaral, in tistega na Hrvaškem: odsotnost tistih, ki bi morali stvari pojasnjevati z zatožne klopi. Zato je sodišče zoper ubežnike odredilo pripor, izdalo mednarodne tiralice in zahteve za izročitev iskanih oseb, vendar do zdaj brez uspeha.

S celjskega tožilstva pa medtem sporočajo tisto, o čemer smo mediji pisali že večkrat – nekateri obdolženci so v ZDA in drugih neevropskih državah. Dodajajo, da so zato našim varnostnim organom nedosegljivi.