Zoper kranjskega župana Bogataja poteka sodna preiskava zaradi sporne poravnave

Da je bil izdan sklep o sodni preiskavi zoper Bogataja, je za časnik Dnevnik potrdila predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek. To se je zgodilo približno dve leti po tistem, ko je župana zaradi sporne sodne poravnave občine s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske ovadil nekdanji direktor mestne uprave Aleš Sladojević, in pol leta za tem, ko je proti njemu vložila kazensko ovadbo Policijska uprava Kranj, navaja časnik.

Poleg župana Bogataja je po informacijah časnika ovaden tudi odvetnik Kristijan Gnilšak, policija pa je ob ovadbi sporočila, da so v predkazenskem postopku štirje ljudje. Županu naj bi očitali prekoračenje in zlorabo pooblastil, Gnilšaku pa oškodovanje upnikov.

Poravnavi prejšnja občinska oblast nasprotovala Bogataj je odločitev o sodni poravnavi občine s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske sprejel le nekaj dni po nastopu mandata leta 2010. Pred tem je poravnavi prejšnja občinska oblast nasprotovala. Bogataj pred poravnavo ni pridobil sklepa mestnega sveta, prav tako denar za poravnavo ni bil predviden v mestnem proračunu, Bogataj pa je do zdaj vedno zatrjeval, da je delal v korist občine in davkoplačevalcev.

Zadrugo je pred poravnavo večkrat in dlje časa zastopal Kristijan Gnilšak, ki je ob zmagi Bogataja postal njegov politični svetovalec pri nastanku koalicije v mestnem svetu. Ob tem je sklenil tudi svetovalno pogodbo, ki mu je do zdaj prinesla 242.000 evrov prihodkov v 30 mesecih sodelovanja z Bogatajem oziroma občino, piše Dnevnik.

V poravnavi z zadrugo Gnilšak ni sodeloval kot odvetnik, je pa občina 620.000 evrov, dogovorjenih v poravnavi, nakazala na njegov fiduciarni račun. Do zdaj ni nikdar javno pojasnil, kje je denar končal. Očitno pa ne pri (vseh) upnikih, ker naj bi prav slednji sprožili postopke za zaščito svojih terjatev. Prav tako je potrjeno, da je pred sodno poravnavo odvetnik Gnilšak odkupoval terjatve do Stanovanjske zadruge Gorenjske po nižji ceni in bil pri tem najmanj enkrat uspešen, med drugim poroča Dnevnik.

Poravnava izhaja iz tožbe, ki jo je Stanovanjska zadruga Gorenjske vložila proti kranjski občini leta 2007 zaradi neupravičene obogatitve, ker je leta 2002 gradbenemu podjetju prodala nekaj več kot 6000 kvadratnih metrov zemljišča na Drulovki. Za to je po mnenju zadruge kljub spornemu lastništvu občina neupravičeno prejela del kupnine, pri tem pa tudi spregledala stroške zadruge za komunalno opremo.