Sreda, 9. 12. 2009, 6.59
8 let
Zagajski obsojen na 11 let zapora
Do pravnomočnosti sodbe bo Zagajski ostal v priporu. Kot je dejala predsednica sodnega senata krškega okrožnega sodišča Marija Vrisk, je Zagajski kriv v vseh treh točkah obtožnice. Za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi so mu dosodili štiri leta in šest mesecev zapora, za protipravni vnos orožja v državo oz. za nedovoljeni promet z orožjem in eksplozivom pa tri leta.
Sodnica je v zaključnem govoru dejala, da gre za huda dejanja z najhujšimi možnimi posledicami. Kot olajševalno okoliščino je navedla obdolženčevo težko življenje in povojne travme, kot oteževalno pa povratništvo, saj je bil že pred tem obsojen v Nemčiji. Kot je povedala tožilka Nina Ribič, je sicer tožilstvo predlagalo enotno kazen 12 let zapora, vendar je tudi z enajstletno zaporno kaznijo zadovoljno. Zagovornica Zagajskega po uradni dolžnosti Klavdija Kerin pa je povedala, da bodo mogoče razmišljali tudi o pritožbi, vendar zaenkrat ni še nič jasno.
Na njene navedbe se je Zagajski odzval, da se bo branil z molkom, očitana kazniva dejanja pa je priznal. Dodal je, da si je ob zapletu pri njegovem osebnem pregledu na mejnem prehodu Dobova premislil glede aktiviranja druge bombe, ki jo je imel v žepu, saj so ga ganile besede policista Cesarja, ki je potožil, da ima doma majhnega otroka.
Sojenje se je nadaljevalo z branjem izjav policistov, ki so obtoženca na mejnem prehodu Dobova pregledali in obvladali. Vsi trije so izjavili, da je obtoženec deloval mirno, Cesar pa je opozoril, da so pri pregledu pri njem našli bombe, ki so bile pripravljene za hitrejšo uporabo oz. so imele zravnane zatiče.
Mnenje o psihičnem stanju Zagajskega je podal sodni izvedenec Slavko Ziherl. Po njegovem mnenju so na osebnost Zagrajskega vplivali vojni dogodki, mučenje in zapor, katerih posledice so povzročile t.i. posttravmatski stres, tudi sicer je bil Zagajski vase zaprt in samotarski človek. Bil je nezaupljiv, post travmatski stres pa se je pri njem prepletel z njegovo osebnostno motnjo paranoidnega tipa. Kljub temu se je lastnih dejanj in morebitnih posledic zavedal. Zaradi objektivnosti je za mnenje zaprosil tudi klinično psihologinjo, ki je ugotovila enako kot on.
Kot je ob tej razpravi Ziherlove besede povzela sodnica, je šlo pri dejanju Zagajskega za razumsko odločitev, povezano s paranoidno osebnostno motnjo. Njegova življenjska zgodovina je dodala svoje, da bi opozoril na krivico, ki se dela Hrvaški, pa je posegel po orožju. Tožilka je v zaključni besedi navedla, da na podlagi izjav prič, dokazov, izvedenskega mnenja in nemške obsodbe ni dvoma o resničnosti očitanih kaznivih dejanja. Šlo je za naklepna dejanja, obtoženec, ki je povratnik, pa jih ne obžaluje, je dejala.
Dejala je, da je Zagajski vsa dejanja priznal, tožilstvo pa dokazov, da bi ogrozil politične temelje Slovenije, ni predstavilo. Prav tako na Dobovi nihče ni omenjal Ljubljane, hkrati tudi ni dokazov, da se je obtoženec nezadovoljen pripravljal na napad na državne objekte in vodilne politike.