Vse, kar morate vedeti o zadevi Patria na višjem sodišču

Ljubljansko okrajno sodišče je 5. junija lani predsednika SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo zaradi obtožb o storjenem kaznivem dejanju v povezavi z nakupom osemkolesnikov Patria obsodilo na dve leti zapora, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča pa na 22 mesecev zapora. Vsem trem je naložilo tudi denarne kazni.

Utemeljitev okrajne sodnice Barbare Klanjšek: Janša je za stranko SDS sprejel obljubo nagrade, če bo na razpisu izbrano finsko podjetje. Črnkovič je Krkoviču in pokojnemu Jožetu Zagožnu obljubil del dobička Rotisa, ki bi ga ta ustvaril kot območni zastopnik Patrie, potem ko bi ta dobila posel z oklepniki. Krkovič pa se je proti sprejeti obljubi nagrade zavezal, da bo kot pomočnik načelnika generalštaba SV podpiral podjetje Rotis pri prizadevanjih, da to postane območni partner Patrie.

Janša, Krkovič in Črnkovič so se zoper sodbo pritožili.

Zakaj primer Patria obravnava višje sodišče? Zakon o sodiščih določa, da so za odločanje o pritožbah zoper sodbe prvostopenjskih, to je okrajnih in okrožnih sodišč, pristojna višja sodišča. Vsi trije obsojeni na prvi stopnji, Janša, Črnkovič in Krkovič, so se pritožili na sodbo okrajnega sodišča. V pritožbi višjemu sodišču predlagajo, da jih oprosti.

Tožilstvo, ki je s sodbo na prvi stopnji zadovoljno, saj je okrajno sodišče v celoti sledilo njegovim predlogom v obtožbi, pritožbe ni vložilo. V odgovoru na pritožbe Janše, Krkoviča in Črnkoviča tožilstvo predlaga, naj višje sodišče potrdi odločitev okrajnega sodišča.

Na višjem sodišču bo o pritožbi odločal senat. Tako določa zakon o kazenskem postopku. Senat višjega sodišča ima tri člane, eden od njih je sodnik poročevalec. Senat po javnosti znanih podatkih sestavljajo predsednik Milan Štrukelj ter višji sodnici Mateja Lužovec in Silvana Vrebac Arifin.

Kakšna je vloga sodnika poročevalca? Sodniku poročevalcu se po prejetih pritožbah dodeli spis. V primeru Patria je poročevalka višja sodnica Mateja Lužovec. Sodnik poročevalec na seji, ki jo vodi predsednik senata, poroča o zadevi in predstavi prejete pritožbe. O utemeljenosti pritožb se poročevalec ne izreka.

Kako poteka seja senata? Če so na seji navzoče stranke, ki so vložile pritožbo, imajo možnost predstaviti glavne poudarke pritožbe. Tožilstvo lahko nanje odgovori.

Senat lahko od pritožnikov in tožilstva zahteva pojasnila v zvezi z navedbami v pritožbah in odgovorih nanje. Stranke lahko na seji preberejo posamezne spisne listine in vpogledajo v spisno gradivo.

Po nastopih strank predsednik senata sejo konča, senat pa se umakne na posvet in glasovanje.

Kaj se lahko zgodi na seji senata? Višje sodišče lahko na seji odloči o pritožbah. Lahko pa se odloči, da bo odločalo po izvedeni obravnavi. O tem, ali bo opravilo obravnavo, sodišče prav tako odloči na seji.

Obravnava pred višjim sodiščem se opravi le v primeru, ko bi bilo treba zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti njihovo izvedbo. Da bo opravilo obravnavo, se višje sodišče lahko odloči tudi, kadar presodi, da so podani razlogi, zaradi katerih zadeve ne bo vrnilo v obravnavo sodišču prve stopnje, v tem primeru okrajnemu sodišču.

Splošno rečeno obravnava poteka podobno kot seja senata. Sodnik poročevalec predstavi poročilo, stranke pa obrazložijo pritožbo oziroma odgovor nanjo. Na obravnavi lahko stranke predlagajo nova dejstva in izvedbo novih dokazov.

V kakšnem obsegu se višje sodišče ukvarja s pritožbo? Višje sodišče je pri odločanju o pritožbi vezano na preizkus tistega dela sodbe prvostopenjskega sodišča, ki so ga stranke izpodbijale.

Ali na kakšno stvar višje sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti, torej neodvisno od tega, ali so to stranke navajale v pritožbah? Da. Primeri: - sestava prvostopenjskega sodišča je bila nepravilna, - pri izreku sodbe je sodeloval sodnik, ki pri sojenju ne bi smel sodelovati, - o zadevi je sodilo stvarno nepristojno sodišče, - sodba temelji na dokazu, pridobljenem s kršitvijo ustavnih pravic, ali na nedopustnem dokazu, - izrek sodbe nerazumljiv ali v nasprotju s samim seboj ali z razlogi sodbe.

Kakšno odločitev lahko sprejme višje sodišče? Višje sodišče ima pri odločanju o pritožbi po zakonu naslednje možnosti: - pritožbo lahko zavrže kot prepozno ali nedovoljeno; kdaj pride v poštev zadnje, določa zakon, - pritožbo lahko zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločitev, ki jo je sprejelo okrajno sodišče, - sodbo okrajnega sodišča lahko razveljavi in primer Patria pošlje na okrajno sodišče v novo sojenje, - lahko pa višje sodišče tudi sámo spremeni odločitev okrajnega sodišča.

Kdaj lahko pričakujemo odločitev višjega sodišča? Senat lahko odločitev razglasi po seji, lahko pa jo strankam pošlje pisno. Za to ima po končani seji 30 dni časa. Razglasitev odločitve po seji je malo verjetna, to so nam potrdili tudi pravniki, s katerimi smo govorili.

Če bo višje sodišče potrdilo odločitev okrajnega sodišča, kaj to pomeni za obsojene? Sodba bo postala pravnomočna. Sodišče najpozneje v osmih dneh po tistem, ko prejme izvršljivo odločbo, obsojene napoti na prestajanju kazni. Sodišče v pozivu določi, v katerem zavodu in kdaj se morajo zglasiti obsojeni. Med prejemom poziva in nastopom kazni ne sme miniti manj kot osem dni in ne več kot en mesec. Primere, ko se lahko obsojenim na njihovo prošnjo ali če v to privolijo odloži prestajanje zaporne kazni, zakon natančno določa.

Je zoper odločitev višjega sodišča mogoče vložiti pravno sredstvo? Da. Zoper odločitev je mogoča pritožba ali izredno pravno sredstvo. Pogoje za posamezne primere določa zakon o kazenskem postopku.

Kdaj je zoper odločitev višjega sodišča mogoča pritožba? Pritožba zoper sodbo višjega sodišča je mogoča, če višje sodišče, potem ko opravi obravnavo, ugotovi drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo okrajno sodišče, in na takšno ugotovitev opre svojo sodbo. O pritožbi odloča vrhovno sodišče.

Kaj pa vložitev izrednih pravnih sredstev? Zoper pravnomočno sodno odločbo zakon omogoča vložitev predloga za obnovo postopka in zahteve za varstvo zakonitosti.

Prva pride v poštev v primerih, ko bi denimo obsodilna sodba temeljila na ponarejenih dokazih, kaznivem dejanju sodnika ali če bi iz novopredloženih dokazov izhajalo, da je obsojene utemeljeno oprostiti.

Zahtevo za varstvo zakonitosti pa je, posplošeno rečeno, mogoče vložiti, kadar je bil kršen kazenski zakon ali huje kršena zajamčena zakonitost kazenskega postopka, to pa je v končni posledici vplivalo na zakonitost sodne odločbe.