Petek, 17. 7. 2026, 7.04
3 tedne, 2 dneva
Ameriška vojska z novimi napadi na Iran
Tarča napadov so bili tudi mostovi.
Ameriška vojska je izvedla nove napade na Iran, pri čemer je ciljala letališče, železniško postajo in mostove, so danes poročali iranski mediji in dodali, da je bilo v napadih ubitih sedem ljudi. Iran je medtem že izvedel povračilne napade na ameriške cilje v Kuvajtu, Katarju in Bahrajnu ter napovedal nadaljevanje napadov v regiji, dokler bodo ZDA izvajale napade na njegovo južno obalo in Hormuško ožino.
17.09 Iran napovedal nove napade v regiji v primeru nadaljnjih napadov ZDA
15.55 V napadu na iranske kurdske upornike v Iraku devet mrtvih
10.00 Kitajska in Pakistan pozvala ZDA in Iran k nadaljevanju pogajanj
9.15 V ameriških napadih na Iran od konca junija ubitih skoraj 40 ljudi
8.42 V Iranu zrušen stolp, s katerega so Iranci nadzorovali pomorski promet
7.05 ZDA in Iran nadaljujeta medsebojne napade
17.09 Iran napovedal nove napade v regiji v primeru nadaljnjih napadov ZDA
Iran je danes napovedal nadaljevanje napadov v regiji, dokler bodo ZDA izvajale napade na njegovo južno obalo in Hormuško ožino. Poveljnik letalskih sil iranske revolucionarne garde Madžid Musavi je danes sporočil, da bodo "s celotnega iranskega ozemlja nadaljevali učinkovite in ciljne napade na sovražnika, dokler se na jug in v Hormuško ožino ne bo vrnil mir", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kuvajtske oblasti so ob tem sporočile, da je v današnjih iranskih napadih na energetsko infrastrukturo nastala obsežna škoda. Zadeli so elektrarno in obrat za destilacijo morske vode, pri čemer je izbruhnil požar, ki so ga že pogasili.
Poškodovanih je bilo veliko proizvodnih enot. Pristojno ministrstvo je prebivalce pozvalo, "naj v tem izrednem obdobju omejijo porabo električne energije".
Zunanje ministrstvo v Kuvajtu je napade obsodilo kot kršitev suverenosti države in opozorilo, da pomenijo nevarno zaostrovanje razmer. Kuvajtska vojska pa je sporočila, da je bilo danes v iranskih napadih z droni na vojaške objekte in oporišča ranjenih več vojakov. Iranska revolucionarna garda je napade v Kuvajtu potrdila. Sporočila je, da je v odgovor na nočne ameriške napade izvedla napade z droni na območja, kjer je prisotna ameriška vojska in njena logistična podpora.
Bahrajn in Katar sta medtem sporočila, da sta danes prestregla in uničila več iranskih raket. Katarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bil pri padcu ostankov sestreljene rakete poškodovan otrok. Iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da je v odgovor na nočne napade ZDA napadla radarske sisteme in vojaška letala v ameriškem letalskem oporišču Al Udeid v Katarju.
Poškodovan del mostu po napadu v mestu Bandar Khamir v provinci Hormozgan.
Pred tem je ameriška vojska ponoči po lastnih navedbah napadla več deset iranskih vojaških ciljev. Iranski mediji so poročali o napadih na energetsko infrastrukturo, letališče, železniško postajo in šest mostov na jugu in zahodu Irana, pri čemer je bilo ubitih osem ljudi, 20 pa ranjenih.
Zaradi napadov na energetsko infrastrukturo na jugu države so iranske oblasti danes prebivalce pozvale, naj omejijo porabo elektrike.
Pozvali so jih, naj v obdobjih najvišje porabe izklopijo klimatske naprave, "da bi pomagali zagotoviti stabilno oskrbo z električno energijo v južnih provincah, ki se trenutno soočajo z izjemno vročino in napadi na objekte za oskrbo z električno energijo".
15.55 V napadu na iranske kurdske upornike v Iraku devet mrtvih
Skupina za napad krivi Iran, ki mu je odgovornost za napad pripisal tudi predsednik vlade iraškega Kurdistana Masrur Barzani in ob tem pozval Teheran, naj prepreči nadaljnje stopnjevanje napadov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predstavnik iranske kurdske stranke Komala, ki deluje v Iraku, je za AFP dejal, da je iranski režim ponoči z droni in raketami napadel vojaško oporišče oboroženega krila stranke v bližini mesta Sulejmanija. Poleg devetih mrtvih sta bila v napadu poškodovana še dva člana uporniške skupine.
Nekaj ur kasneje je bilo tarča napada še eno vojaško oporišče v Iraku, ki pripada iranskim kurdskim upornikom, pri čemer sta bili poškodovani še dve osebi. V Erbilu, prestolnici iraškega Kurdistana, pa je t. i. protidžihadistična koalicija pod vodstvom ZDA sestrelila več brezpilotnih letalnikov.
Regionalne iraške oblasti so obsodile napade in poudarile, da "napadi na regijo in stopnjevanje nasilja predstavljajo resno kršitev iraške suverenosti". Premier iraškega Kurdistana Barzani pa je zatrdil, da gre za "neutemeljene napade Islamske republike Iran proti Kurdistanu". Ob tem je pozval Iran k prenehanju napadov, regionalne in državne oblasti v Iraku pa k ustreznemu posredovanju.
Brezpilotni letalniki so iraški Kurdistan preletavali že v sredo zvečer, ko so novinarji AFP poročali, da so jih prestregli sistemi zračne obrambe blizu konzulata ZDA, ki je bil večkrat tarča iranskih napadov. Odgovornosti za napade doslej sicer še ni prevzela nobena skupina.
Današnji napadi so po poročanju AFP najobsežnejši, odkar so v iraškem Kurdistanu dosegli mirovni sporazum in po večini tudi evakuirali vojaška oporišča.
Med vojno na Bližnjem vzhodu je bil iraški Kurdistan, kjer med drugim delujejo naftne družbe v lasti podjetij iz ZDA, ena glavnih tarč napadov Irana in oboroženih skupin v Iraku, ki podpirajo Iran. Novi napadi prihajajo v času ponovnega zaostrovanja vojaških napetosti med ZDA in Iranom.
10.00 Kitajska in Pakistan pozvala ZDA in Iran k nadaljevanju pogajanj
Kitajski zunanji minister Wang Yi in njegov pakistanski kolega Išak Dar sta danes pozvala ZDA in Iran k prenehanju spopadov in nadaljevanju pogajanj, je Kitajska sporočila v izjavi po srečanju v Šanghaju. Wang je dodal, da je "mir blizu in da ne smemo pasti na zadnji oviri ter zapraviti, kar smo dosegli", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ministra sta "izrazila zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer in pozvala vpleteni strani k takojšnjemu prenehanju sovražnosti... in vrnitvi k dialogu," je v izjavi zapisalo kitajsko zunanje ministrstvo.
Kitajska in Pakistan sta v preteklih mesecih sicer obe posredovali v pogajanjih med vojskujočima stranema, ki nadaljujeta z medsebojnimi napadi mesec dni po podpisu memoranduma o soglasju za končanje vojne. "Ta memorandum je bil trdo prigaran," je še dodal Wang.
ZDA in Iran sta se danes že spopadla, pri čemer je Teheran Washington obtožil napadov na civilne cilje, vključno z letališčem, železniško postajo in mostovi. Iran je v povračilnih napadih zadel vojaško infrastrukturo zaveznic ZDA v regiji.
Washington in Teheran sta sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju, v zadnjih dneh pa so se razmere znova zaostrile. Ameriške sile so odgovorile na iranske napade na ladje v Hormuški ožini, Iran pa se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji.
9.15 V ameriških napadih na Iran od konca junija ubitih skoraj 40 ljudi
V ameriških napadih na cilje v Iranu je bilo od 22. junija ubitih najmanj 38 ljudi, več kot 400 pa je bilo ranjenih, je danes sporočilo iransko ministrstvo za zdravje. Zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu medtem še ni videti konca, saj so se ponoči in v jutranjih urah napadi nadaljevali.
"Število ranjenih v ameriških napadih je preseglo 400, medtem ko je bilo 38 rojakov ubitih," je sporočil tiskovni predstavnik ministrstva in dodal, da so med ubitimi tudi tri ženske in ena mladoletna oseba, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Washington in Teheran sta sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju, v zadnjem času pa so se razmere znova zaostrile. Ameriške sile so namreč konec junija odgovorile na iranske napade na ladje v Hormuški ožini, Iran pa se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji.
ZDA so ob tem znova uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč, iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da bo Hormuška ožina ostala zaprta, dokler ameriške sile ne ustavijo napadov. Dodala je še, da bi lahko Iran zaprl tudi nekatere druge regionalne poti za izvoz nafte in plina.
8.42 V Iranu zrušen stolp, s katerega so Iranci nadzorovali pomorski promet
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je danes objavil fotografijo, ki prikazuje zrušitev stolpa po seriji napadov na Iran. Čeprav ni navedel lokacije, je tiskovna agencija AP poročala, da gre za pristanišče Chabahar. Iranski državni mediji so potrdili tretjo serijo napadov na pristaniški objekt, vendar v začetnih poročilih niso navedli, da se je stolp zrušil.
https://t.co/jZlSVRePRC pic.twitter.com/Nj5o0oiphH
— Pete Hegseth (@PeteHegseth) July 17, 2026
Teheran trdi, da je bila zrušena konstrukcija uporabljena za spremljanje komercialnega prometa v pristanišču.
Cabahar je bil v zadnjih dneh stalna tarča napadov, saj se je konflikt razširil izven vojaških ciljev na ključno logistično in pomorsko infrastrukturo. Zaradi lege je pristanišče strateško zelo pomembno, saj omogoča neposreden dostop do Arabskega morja in popolnoma obide Hormuško ožino, eno najprometnejših energetskih transportnih poti na svetu.
Konflikt se je še dodatno zaostril, potem ko je Teheran danes zjutraj sporočil, da začenja nov val napadov na ameriške vojaške objekte v Perzijskem zalivu. Iranski odgovor je sledil, potem ko so ameriške sile že šesto noč zapored ciljale na vojaške cilje v Iranu. S tem se je končalo premirje prejšnjega meseca, konflikt pa se je nadaljeval z vsakodnevnimi medsebojnimi napadi.
7.05 ZDA in Iran nadaljujejo medsebojne napade
Ameriška vojska je po lastnih navedbah napadla več deset iranskih vojaških ciljev, medtem ko so iranski mediji poročali o napadih na letališče, železniško postajo in dva mostova, pri čemer je bilo ubitih sedem ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Teheran se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji. Kuvajt in Katar sta danes sporočila, da se vojska odziva na zračne napade, pri čemer je po poročanju AFP v Dohi odjeknilo več eksplozij. O napadih poročajo tudi iz Bahrajna, kjer je Iran po lastnih navedbah napadel helikopterje in letala ZDA v letalski bazi.
Iranska revolucionarna garda je danes sporočila tudi, da je napadla vojaško bazo Al Tanf v Siriji.
Washington in Teheran sta sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju, v zadnjih dneh pa so se razmere znova zaostrile. Ameriške sile so odgovorile na iranske napade na ladje v Hormuški ožini, Iran pa se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji.
ZDA so ob tem znova uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč, iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da bo Hormuška ožina ostala zaprta, dokler ameriške sile ne ustavijo napadov. Dodala je, da bi lahko Iran zaprl tudi nekatere druge regionalne poti za izvoz nafte in plina.