Nekatere zavarovalnice odklonile pomoč kmetom

Kot poudarja predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj nekatere zavarovalnice kmetijske proizvodnje nočejo več zavarovati. V preteklih letih kmetijska zavarovanja izvajale štiri zavarovalnice V Sloveniji so v preteklih letih kmetijska zavarovanja izvajale štiri zavarovalnice - poleg Zavarovalnice Maribor in Zavarovalnice Triglav, ki pokrivata več kot 90 odstotkov vseh kmetijskih zavarovanj, še Adriatic Slovenica in Tilia. "Vendar se je Zavarovalnica Maribor odločila, da zelo selektivno zavaruje kmetijsko proizvodnjo, v Triglavu pa podaljšujejo zavarovanja le zavarovancem iz prejšnjih let," je povedal Smrkolj. Višje odbitne franšize To pomeni, da bi lahko večje število kmetov ostalo pred zaprtimi vrati zavarovalnic, brez možnosti zavarovanja, kar je po mnenju predsednika KGZS nedopustno. Poleg tega so zavarovalnice dvignile odbitne franšize s 15 na 20 ali celo 30 odstotkov premije, uvedli pa so tudi petdnevni moratorij na veljavnost zavarovalne police po sklenitvi zavarovanja, je dodal.

Največ zavarovanih hmeljišč

V Sloveniji je bilo lani proti različnim naravnim nesrečam zavarovanih 34 odstotkov vseh kmetijskih površin. Največ, 94-odstotno, so bila zavarovana hmeljišča, površine s kmetijskimi rastlinami so bile zavarovane 58-odstotno, žito 46-odstotno, sadovnjaki 43-odstotno in vinogradi 40-odstotno. Najmanjši delež zavarovanih površin je bilo zasajenih s krmnimi rastlinami (2,6 odstotka) in vrtninami (4,6 odstotka).

"Zavedamo se, da je bil odstotek zavarovanih površin v Sloveniji manjši od pričakovanj, vendar je treba vedeti, da so kmetijske površine zavarovali predvsem tisti kmetje, ki se profesionalno ukvarjajo s kmetijsko pridelavo," je povedal predsednik KGZ Nova Gorica Franc Vodopivec.

Resen problem za že tako obubožano kmetijstvo To je zelo resen problem v primeru večjih naravnih nesreč in posledično škod v kmetijstvu. Že tako obubožano kmetijstvo bi ob povišanih stroških zavarovanja zelo težko zdržalo. Nekateri naši člani se tako že odločajo, da ob spremenjenih pogojih ne bodo več zavarovali svojih pridelkov, kar pa je najslabša izbira," meni Smrkolj.

Po Smrkoljevih besedah so se z združenjem zavarovalnic in predstavniki vlade že sestali, vendar ni ustrezne iniciative s strani vlade, da se to področje uredi. "Tako se lahko pojavi pravo nasprotje z zakonom o naravnih nesrečah, ki pravi, da je država dolžna povrniti škodo po naravnih nesrečah v primerih, ko ni možnosti zavarovanja. In taka odklonitev zavarovalnic je po naših ocenah torej nezmožnost zavarovanja kmetijskih površin," je še povedal Smrkolj.