Pozabljeni primer, ki spremlja kandidaturo Tanje Fajon

Prvega junija 2022 je namesto Anžeta Logarja slovenska ministrica za zunanje zadeve postala Tanja Fajon, ki je bila obenem tudi predsednica komunistične SDP. Na ministrskem položaju je ostala do padca Golobove vlade oz. do začetka Janševe vlade, ko jo je zamenjal nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer. Kajzer je bil državni sekretar pri Logarju, Slovenijo pa je v ZDA v Ameriki predstavljal od novembra 2020 do (odpoklica s strani Golobove oz. vlade Tanje Fajon) septembra 2022. Kajzer je novi zunanji minister postal 4. junija 2026.

K razpravi o pomenu predvidenega donosnega evropskega položaja bivše slovenske ministrice je treba dodati nekaj bolj ali manj pozabljenih informacij. Fajonova je namreč na samem začetku svojega ministrskega položaja (septembra 2022) krivično in nezakonito posegla v veleposlaniški mandat Toneta Kajzerja; predmet njenega nespodobnega ravnanja pa sem bil letos spomladi – v zvezi s priznanjem za življenjsko delo v diplomaciji – deležen tudi sam.

Od depeše do odpoklica veleposlanika

Po naročilu Golob-Fajonove koalicije so pred predsedniškimi volitvami leta 2022 (na katerih je poleg aktualne predsednice kandidiral tudi Anže Logar) vsem državnim uradom in tudi diplomaciji naročili, naj agitirajo za Pirc Musarjevo. Dopis vlade (zmotno razglašen za zaupno depešo) je dobilo tudi Kajzerjevo veleposlaništvo v Washingtonu. Zanimiv in vsekakor nenavaden poziv je veleposlanik fotografiral, fotografijo pa po elektronski pošti poslal strankarskim prijateljem v Ljubljano. Golob-Fajonov duet je v tem Kajzerjevem odzivu našel izgovor za odpoklic, čemur je 16. septembra 2022 sledila razrešitev “zaradi suma zlorabe zaupnih dokumentov”.

"Po naročilu Golob-Fajonove koalicije so pred predsedniškimi volitvami leta 2022 (na katerih je poleg aktualne predsednice kandidiral tudi Anže Logar) vsem državnim uradom in tudi diplomaciji naročili, naj agitirajo za Pirc Musarjevo." Foto: STA

Pisec teh vrstic sem 18. septembra 2022 na portalu Siol objavil odprto pismo tedanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju, v katerem sem mu predlagal, naj ne podpre Kajzerjeve razrešitve, ta predlog pa sem utemeljil z ugotovitvijo, da ne gre za zaupen ampak za splošno dostopen – in pravno sporen – dokument. Navijaško naročilo so namreč dobile tudi vse slovenske upravne enote, celo bolnišnice. Napisal sem:

…Če prav razumem nekatere razlage ministrov in medijev o nujnosti odpoklica veleposlanika, naj bi izhajale iz zaskrbljenosti za varnost diplomatskega komuniciranja. Ne glede, da pri tej zadevi ne gre za kakršnokoli "diplomatsko komuniciranje" in depeša nima nobene posebne, z zakonom določene oznake, ki bi določala, kdo je lahko z njo seznanjen, naj Te spomnim na primer dejanske "washingtonske" depeše, ki jo je v božičnem času leta 2007, na predvečer slovenskega predsedovanja EU, podpisal tedanji veleposlanik v ZDA in zdajšnji državni sekretar na MZZ Samuel Žbogar. Ta depeša, ki bi zaradi svoje vsebine vsekakor morala biti označena kot "zaupna", je vsebovala ameriško prošnjo, naj Slovenija čim prej, morda celo prva prizna neodvisnost Kosova. Nekateri protiameriški in prosrbski diplomati z MZZ so poskrbeli, da je bila ta depeša objavljena hkrati v ljubljanskem Dnevniku in v vseh srbskih medijih, nakar je, kot smo lahko videli, razjarjena protikosovska množica razdejala slovensko veleposlaništvo v Beogradu. Z generalnim sekretarjem MZZ sva želela razkriti povzročitelja tega zlonamernega ravnanja in velike materialne škode, do katere je zaradi tega prišlo, a nama je to preprečila tedanja informacijska pooblaščenka in aktualna kandidatka za Tvojo naslednico, za povrh pa vsakemu od naju naložila še plačilo kazni v višini 1.660 evrov, ki sva jo tudi poravnala. Gospa Nataša Pirc Musar je bolj kot državni interes varovala zasebnost storilca protizakonitega dejanja, kar samo po sebi ni najboljša popotnica za predsedniško kandidaturo. Kajzerjevo ravnanje primerjati s kriminalnim dejanjem leta 2007 pa je blasfemično …

Opozorilo na politično agitacijo

Opozoril sem, da gre za uporabo državnih ustanov za politično propagando ene same predsedniške kandidatke, pri čemer je ta kandidatka nekaj let nazaj − dejansko, via facti (kot je imel navado govoriti nekdanji predsednik Partije France Popit) − zagovarjala neomejeno in neovirano uporabo depešnega sistema MZZ za rušenje ugleda in povzročanje škode Republiki Sloveniji. Veleposlanik Kajzer je v bistvu storil za državo koristno dejanje. Objavljanje naslova za zbiranje podpore eni od kandidatk po vseh mogočih "vidnih mestih" vseh mogočih državnih in javnih ustanov, celo bolnišnic, namreč pomeni nezakonito in protiustavno poseganje državnih in javnih ustanov v volilni sistem, tj. vmešavanje v volilne postopke. Veleposlanik je opozoril na to protiustavnost oz. nezakonitost. Notranja, nato pa še zunanja ministrica sta ravnali v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije. Dodal sem tudi pravniško razlago:

Zakon ali predpis, ki bi v postojankah in podružnicah državne uprave na način, ki ga podpirata dve ministrici, navsezadnje pa cela vlada, urejal zbiranje podpisov, ki so pogoj za nastop na volitvah, namreč ne obstaja. Seveda je vznemirjenje ministric in vlade razumljivo, saj se je z depešo, na katero je opozoril veleposlanik Kajzer, razkrilo nezakonito ravnanje. Na predsedniške volitve, ki nas čakajo prihodnji mesec, je bil vnesen dvom, poseben dvom pa zadeva neoporečnost kandidature Nataše Pirc Musar. Tega dvoma seveda ni vnesel veleposlanik Tone Kajzer, ampak sta ga vnesli najmanj dve ministrici aktualne slovenske vlade, ki se ob izvolitvi ni zavezala delovati zgolj po svoji vesti (za katero seveda ne moremo vedeti, kakšna je), ampak tudi (in predvsem) v skladu s slovenskim ustavnim redom.

"Veleposlanik Kajzer je v bistvu storil za državo koristno dejanje. Objavljanje naslova za zbiranje podpore eni od kandidatk po vseh mogočih 'vidnih mestih' vseh mogočih državnih in javnih ustanov, celo bolnišnic, namreč pomeni nezakonito in protiustavno poseganje državnih in javnih ustanov v volilni sistem, tj. vmešavanje v volilne postopke." Foto: Reuters

Vprašanje diskriminacije kandidatov

Noben splošni ali področni zakon ali zakoniti predpis ne daje pooblastila MNZ, da sprejema akte ali izvaja dejanja, kakršna je sprejelo in izvedlo 30. 8. 2022. Nataša Pirc Musar ni imela pravice zahtevati od MNZ izvedbe dejanja in sprejema akta, kakršnega je MNZ sprejelo istega dne, ko je prejelo zaprosilo, ker MNZ za takšna dejanje in akt ni imelo zakonitega temelja. Relevantni zakon o volilni in referendumski kampanji, zakon o volitvah predsednika republike, zakon o volitvah v državni zbor in zakon o političnih strankah ne urejajo niti ne omenjajo volilnega opravila, kakršnega je dne 30. 8. izvedlo MNZ na zahtevo volilnega štaba kandidatke za predsedniške volitve Nataše Pirc Musar. Zato je treba ugotoviti, ali sta bila dejanje in akt MNZ nezakonita in protiustavna.  

MNZ se sklicuje na "pravni temelj" upravne prakse. Tudi če je ta obstajala, ni temeljila na zakonu ali na zakonitem predpisu, bila je (tudi v preteklosti) nezakonita in protiustavna. Po pridobljenih informacijah pa nekdanja upravna praksa – čeprav nezakonita in protiustavna – ni bila diskriminatorna (tako kot aktualna praksa MNZ), ker so državni organi izvajali relevantna dejanja in sprejemali ustrezne akte za vse predsedniške kandidate sočasno …   

Dne 30. 8. 2022 sprejeti akt Golobove vlade in izvedena dejanja so bili ob njihovem sprejemu oziroma izvedbi diskriminatorni in zato protiustavni (14. člen Ustave RS – enakost pred zakonom) – ne glede na poznejši poskus pokritja diskriminatornosti z enako nezakonitim aktom in dejanjem v korist dveh drugih kandidatov (preostali so ostali diskriminirani). 

Toda to so pretekle stranpoti Goloba in Fajonove

Med njune novejše dosežke štejem postavitev komisarke Marte Kos. Najnovejša kandidatura Fajonove za prestižno in bogato plačano mesto predstavnice Evropske unije v Sahelu pa je nekaj posebnega. Razkriva namreč podtalno kadrovsko politiko slovenskih levičarskih strank ne glede na to, ali so v vladi ali v opoziciji. Vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Roberta Goloba je 9. septembra 2024 predlagala in potrdila za evropsko komisarko Marto Kos, ki je pred tem uživala cvetočo diplomatsko kariero (v Švici in Nemčiji). To se je zgodilo po zaslugi prizadevanj Danila Türka in Samuela Žbogarja, ki sta bila leta 2009 (po koncu Janševe vlade) spremenila Zakon o zunanjih zadevah, da so lahko veleposlaniki poleg kariernih diplomatov postali tudi politični izbranci. Golob se je po naglem postopku znebil kandidata Tomaža Vesela, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je zaradi spolne uravnoteženosti od Slovenije pričakovala žensko kandidatko.

V Bruslju oz. v vrhovnih ustanovah Evropske unije ima Slovenija potemtakem predstavnico Golobove vlade oz. stranke Marto Kos, za katero je dokazano, da je v Jugoslaviji sodelovala s politično policijo – Udbo. Še huje: Kosova je svoje sodelovanje z Udbo pred poslanci slovenskega in evropskega parlamenta zanikala. Bivša Golobova zunanja ministrica Tanja Fajon bi bila v tem primeru za vodstvo EU seveda prava "dodana vrednost": proti svojemu kolegu je uporabljala sektaške in nezakonite ukrepe!

Mnenja Dimitrij Rupel: Brioni, Moskva, Bruselj – pred 35 leti