Parlamentarna odgovornost in dvojna merila

Opozicija je zaradi tega zahtevala obravnavo v državnem zboru. Zunanji minister Tone Kajzer je na odboru za zunanjo politiko 16. septembra pojasnil, da vladi pri podpori posamezni politični izjavi EU ni treba iskati soglasja DZ. Po njegovem gre pri takšnih primerih za tekoče in operativno izvajanje zunanje politike, medtem ko državni zbor določa njene splošne usmeritve. 

To je lahko legitimno pravno in ustavnopolitično stališče. Toda prav zato se odpira zanimivo vprašanje politične doslednosti.

Kaj se je zgodilo leta 2022?

Septembra 2022, kmalu po nastopu Golobove vlade, je vlada sprejela odločitev, da se Slovenija umakne iz programa Boxer. Odločitev je bila sprejeta na podlagi notranjerevizijskega poročila o smotrnosti nakupa bojnih kolesnih vozil 8 × 8. Vlada je nato napovedala, da bo o svojem sklepu in revizijskem poročilu seznanila Odbor za obrambo državnega zbora. Pomemben je vrstni red: najprej je odločila vlada, šele nato je predvidela seznanitev parlamentarnega odbora. 

Pri tem ni šlo za nepomembno ali zgolj operativno diplomatsko vprašanje. Šlo je za velik obrambni projekt, povezan z eno od ključnih zmogljivosti Slovenske vojske in z obveznostmi Slovenije v okviru Nata.

Še več: samo nekaj mesecev prej, 2. februarja 2022, je državni zbor ratificiral sporazum med Slovenijo in organizacijo OCCAR o upravljanju programa Boxer ter sprejel novo resolucijo o dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2035. Takrat je ministrstvo za obrambo izrecno pojasnilo, da je 45 načrtovanih vozil Boxer namenjenih vzpostavitvi ene srednje bataljonske bojne skupine, ki je bila opredeljena kot ena od zmogljivosti, h katerim se je Slovenija zavezala v okviru Nata. 

Vlada Janeza Janše je nato 11. maja 2022 soglašala s prevzemom finančnih obveznosti za program Boxer v višini več kot 343 milijonov evrov z DDV, poleg razvojnih in administrativnih stroškov. Istega dne je bila podpisana tudi pogodba za 45 vozil v vrednosti 281,5 milijona evrov brez DDV. 

Toda po nastopu nove vlade je bil ta projekt septembra istega leta enostransko opuščen.

Tu se začne vprašanje dvojnega merila

Pomembno je biti pošten: iz tega ne sledi, da je Golobova vlada ravnala nezakonito, ker ni predhodno pridobila soglasja državnega zbora. Prav tako ni mogoče enačiti odločitve o umiku iz mednarodnega obrambnega programa z odločitvijo o podpori posamezni politični izjavi EU.

Razlika je očitna. Pri izjavi EU gre za konkretno diplomatsko stališče v tekočem usklajevanju evropske zunanje politike. Pri Boxerju pa je šlo za spremembo že sprejete obrambne usmeritve, za odstop od konkretnega mednarodnega programa, za katerega je bil pravni okvir že ratificiran, za več stomilijonske finančne obveznosti in za zmogljivost, povezano z zavezami Slovenije v Natu.

Prav zaradi te razlike je primerjava zanimiva.

Če je namreč politično merilo opozicije, da bi morala vlada pri pomembnih zunanje- in varnostnopolitičnih odločitvah predhodno vključiti parlament, je težko spregledati, da leta 2022 takšnega merila sama ni uporabila. Golobova vlada se pred odločitvijo o umiku iz programa Boxer ni najprej odpravila v državni zbor po politično podporo. Odločila se je sama, nato pa napovedala seznanitev parlamentarnega odbora. 

In tu je bistvo problema. Ne gre za to, ali so bili Boxerji dober ali slab nakup. Ne gre niti za to, ali je bila poznejša odločitev za drugačno platformo res bolj gospodarna. Gre za vprašanje, ali za vlado velja enak standard politične odgovornosti takrat, ko je sama na oblasti, in takrat, ko je v opoziciji.

Še bolj zanimiv je nadaljnji razvoj

Golobova vlada po umiku iz programa Boxer ni opustila cilja vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine. Februarja 2023 je sama predlagala novo resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske do leta 2040, v kateri je predvidela vzporedno vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona. 

Julija 2023 je vlada nato zaključila projekt nakupa 45 Boxerjev in v načrt razvojnih programov vključila nov projekt 106 bojnih kolesnih vozil 8 × 8 za vzporedno gradnjo obeh zmogljivosti. Sama je navajala, da naj bi bila nova rešitev cenejša in racionalnejša. 

To je pomembna okoliščina. Predmet spora torej ni, ali je imela Golobova vlada pravico spremeniti način doseganja obrambnega cilja. Imela je politično odgovornost, da svojo odločitev utemelji. Toda če danes ista politična stran od sedanje vlade zahteva predhodno parlamentarno vključevanje pri konkretni odločitvi na področju zunanje politike, se lahko vprašamo, zakaj podobnega standarda ni zahtevala zase.

Še posebej zato, ker je šlo leta 2022 za zelo pomembno odločitev, ki je imela neposredne posledice za izvajanje obrambnih zavez Slovenije.

Ne gre za strankarsko vprašanje

Pravzaprav bi bilo škoda, če bi ta primer postal samo še ena epizoda slovenskega strankarskega obračunavanja.

V demokraciji je povsem normalno, da opozicija zahteva odgovornost vlade. Prav tako je prav, da parlament nadzira izvršilno oblast. Toda parlamentarizem izgubi kar nekaj svoje verodostojnosti, če se standardi nadzora spreminjajo glede na to, kdo je trenutno na oblasti.

Če velja načelo, da mora biti parlament ustrezno vključen v pomembne odločitve zunanje in varnostne politike, naj velja za vse vlade. Če pa velja načelo, da vlada v okviru že določenih splošnih usmeritev samostojno vodi tekočo zunanjo in varnostno politiko, je treba tudi to načelo uporabljati enako.

V sedanjem primeru je minister Kajzer svojo odločitev utemeljil prav s slednjim načelom: parlament določa splošne zunanjepolitične usmeritve, njihovo konkretno in tekoče izvajanje pa je pristojnost vlade oziroma zunanjega ministrstva. 

Toda potem se postavlja preprosto vprašanje: ali to načelo velja samo za sedanje vlade ali tudi za prejšnje?

To je vprašanje, ki presega sedanji spor o Izraelu, Zahodnem bregu in evropski izjavi. Gre za vprašanje politične doslednosti.

Kajti parlamentarni nadzor je lahko učinkovit samo, če ni odvisen od tega, ali je vlada naša ali njihova. In prav tu se začne razlika med načelno politiko in političnim oportunizmom.

Mnenja Božo Cerar: Politični kapital in gospodarski učinki slovenske politike do arabskega sveta oziroma izraelsko-palestinskega konflikta

Mnenja Anatomija slovenske suverenosti: med uvoženimi aferami in domačo gnilobo

Mnenja Dolga leta izmikanja so se končala. Slovenija bo morala v Natu končno odrasti.