Debeljaki in glavine poletja Nataše Pirc Musar

Za ravno odpravljeno Debeljakovo kopičenje funkcij je KPK predlagala zakonsko prepoved in povzela, da tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) svari pred nevarnostjo, da lahko takšni nadzorni sveti "postanejo le podaljšana roka lastnika oziroma v tem primeru vladajoče politike" namesto samostojen in neodvisen nadzorni organ. 

Podaljšana roka vladajoče politike v državnih podjetjih lahko, na to pa niso opozorili, omogoči dodatno propagando pred volitvami za vladajoče. Ko oblast izgubi, pa bi sprememba ureditve, ki jo zdaj predlaga KPK, pomenila, da enakih možnosti ne bi dobila tudi druga vladajoča politika. Če si tega sploh želi.

Podobno kot Robert Golob lahko oblast, kljub prednostim v medijih, prihodnje leto izgubi še drug velik adut leve sredine: Nataša Pirc Musar. Oslabila jo je afera skrivanja prijateljic, ko so se skupaj ponesrečile v predsedniškem avtomobilu, in kup nenavadnih povezav, za katere smo izvedeli po tem. Iz medijev, ki so ob Pirc Musarejvo redko kritični. Presenetljivo je bilo razkritje Dnevnika z avstrijsko tiskovno agencijo o intimni povezavi med nekdanjim namestnikom šefa naše obveščevalne službe Romanom Jegličem in Viktorijo Krivolucko v Sibiriji in pogostih, kar sedmih potovanjih Pirc Musarjeve v Rusijo. Te dni smo izvedeli še, da ima Jegličeva žena vikend le dober streljaj od vile, iz katere so Natašo Pirc Musar s Krivolucko odpeljali proti predoru, kjer se je zgodil nalet predsedniških vozil.

Pirc Musarjeva se slabi tudi sama, ko se nam namesto v vlogi državnika, ki združuje in išče rešitve, predstavlja kot bojevnica v dnevnopolitičnih spopadih. Skoraj kot nekakšna Nika Kovač. V zadnjih dneh se je v tem slogu pridružila opozicijskim kritikom vlade z zahtevo, da bi svet EU moral objaviti še eno v seriji obsodb gradenj Izraela na Zahodnem bregu (po izraelsko Judeja in Samarija) in ne "le" izjave visoke predstavnice Kaje Kallas z enako vsebino.

V čem je zagata za Pirc Musarjevo? Ko povsem iste stvari počne Vladimir Putin na ozemlju Ukrajine, ki ga je okupiral in ga še dodatno poskuša okupirati, naša predsednica molči. Ste jo slišali, da bi zahtevala vsakotedensko najostrejšo obsodbo vrha EU čez gradnje na zasedenih ozemljih in preganjanje ukrajinskih državljanov, ki jih Rusi že leta raketirajo, nanje streljajo in še vse mogoče?  Ali da bi govorila celo o etničnem čiščenju ali genocidu, kar si z leve celo najvišji predstavniki lahkotno dovolijo ob Izraelu?

Pirc Musarjevo lahko prihodnje leto doleti usoda Danila Türka, ki je plesal le en mandat in je še veliko bližje interesom Irana in Rusije kot Pirc Musarjeva. Odnesel ga je politično širši Borut Pahor. Ključno za Pirc Musarjevo bo, ali se bo z leve ali desne pojavil prepričljiv kandidat, ki bi mu ljudje bolj zaupali kot državniku. Novi Pahor. Hipotetično bi lahko kandidiral celo Pahor sam. Ustava pravi: "Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma." Če ne bi bilo besede zaporedoma, bi bilo povsem jasno, da Pahor ne sme znova kandidirati. Pahor sam sicer neuradno pravi, da nima namena znova poskusiti, in meni, da so pravne dileme, ali je dopustno, resne. A pri tem je pri politikih dobro biti previden, tudi zaradi izkušenj z Milanom Kučanom, ki je bil predsednik predsedstva, pozneje pa še dvakrat predsednik. Kučan je imel tudi pomisleke, ali kandidirati, dokler ga ni ljudstvo prepričalo, da se mora žrtvovati. Kandidature za pomembne funkcije so predstave in spretnost. Prehitro napovedati bi bila napaka. Lažje pa je, če za politika delajo mediji. S tem ima Nataša Pirc Musar zadnji mesec nenadoma težave.

Nikakor pa Pirc Musarjeve ne reši, če Pahor zaradi določb ustave ne bo kandidiral. S tem, kako se obnaša zadnje čase, ko se vpleta v dnevno politiko na ravni pomožne aktivistke Levice, SD in Svobode, se lahko znajde v težavah tudi, če nasprotnik z leve ne bo ravno Aleksander Čeferin.

Na volitvah pač ni milosti, vse napake se kaznujejo, posledice pa so resne. 

Debeljaki padejo. In cela mreža z njimi. Debeljak ni bil prvi primer kopičenja funkcij. KPK je podoben primer v preteklosti že presojala. Zgodilo se je v času vlade Mira Cerarja, ki je leta 2017 iz Italije na vrh SDH uvozil Lidijo Glavino, ki je bila kot Debeljak pozneje hkrati šefica SDH in nadzornega sveta Telekoma. Ne pa tudi Gen energije. A se je tudi pri Glavini na koncu pojavila povezava z državno nuklearko. Ko je morala Glavina marca 2019 predčasno odstopiti, so v vrhu SDH dosegli nenavaden dogovor, da bo še leto uživala vse ugodnosti predsednice SDH. S sporazumom so se nadzorniki zavezali, da bodo do 31. 5. 2020 Glavino zaposlili kot svetovalko uprave, s plačo predsednice uprave 10.975 evrov, pravico do avtomobila, plačilom goriva, telefona, prenosnega računalnika, prostorov za delo in s klavzulo, da dobi odpravnino v enkratnem znesku v višini neizplačanih plač do konca obdobja zaposlitve, če se ji uspe zaposliti pred iztekom tega obdobja. In ji je uspelo. V nekaj mesecih. Julija 2019. Za 54.774 evrov odpravnine.

Zaposlil jo je kar Robert Golob v predstavništvu GEN-I v Italiji. Pozneje smo izvedeli, da ima podjetje v lasti družine Golob Star Solar odprt račun pri BANCA DI CIVIDALE S.P.A. v Italiji. Račun je bil odprt leta 2019, ko je bila uradno lastnica in direktorica podjetja še Golobova nekdanja žena Jana Nemec Golob. Golob je leta 2022 trdil, da v tujini nima računov in da so mu ga v Romuniji na Banki Raiffeisen leta 2018 eno na njegovo ime odprli s krajo identitete, kar je ugotovil šele ob volitvah leta 2022. V banki v Italiji, kjer ima račun Star Solar, najdemo zanimivo direktorico: Lidijo Glavino.

Zakaj je bilo za Goloba koristno? Glavina je pred tem predstavljala njegovega lastnika in to v času, ko so se v GEN-I razglasili za zasebnike in si delili plače in nagrade daleč čez omejitve za največja državna podjetja. Roka roko umije. Splača se.

Lastnik GEN-I (ob navzkrižnih) je GEN energija. Po odstopu prvega nadzornika Debeljaka je direktorica Nada Drobne Popović, teta Tine Gaber Golob, ki je vodenje prevzela pred letom in pol. Pred tem je odletela z vrha Petrola. Pred njo je bil šef GEN energije Dejan Paravan, ki se je znašel med delom leve politične in ekonomske elite, ki je predstavnikom tujega investicijskega sklada prostodušno pojasnjevala, kako pri nas deluje oblast. Tudi ko gre za zapleteno lastništvo GEN-I in načrte, kako bi ga privatizirali.

Novice Reševanje GEN-I pred Black Cubom na ustavnem sodišču

Robert Golob je objavo teh pričevanj ocenil za veleizdajo. In te izdaje obtožil glavnega konkurenta na volitvah Janeza Janšo. Tik pred volitvami mu je s pomočjo Sove in vpliva v medijih z veličastnim spinom uspelo doseči preobrat, da je svoji stranki zagotovil majhno prednost pred SDS, ne pa tudi večine v DZ. Posledica je bila zamenjava na vrhu vlade in padec Debeljaka. Kot nekoč že Glavine.

Ob predlogu KPK bi lahko rekli, da so menjave oblasti koristne, ker nenadoma celo Komisija za preprečevanje korupcije opazi korupcijska tveganja, za katera je bila prej slepa. Ker pa to predlaga po slovensko, ko so težavo odpravile že volitve, lahko gre tudi za politično igro, ko poskušajo desni vladi onemogočiti, kar je bilo normalno za levo. Nastavila je najnovejši vrh KPK Nataša Pirc Musar, ki ne slovi po politični širini.

Prav mogoče je, da bomo podobnim miselnim preobratom zaradi rezultata volitev priča tudi na ustavnem sodišču, ki se je v zgodovino vpisalo, ko je večina sodnikov tam za ustavno dopustno razglasila politično čistko celotnega poslovnega in uredniškega vrha RTV SLO, katere posledica je bila metanje novinarjev na cesto.

Novice Gregorčič nad ustavno sodišče: Zasledovali ste politične cilje Golobove vlade

Skupaj z novinarji so na cesto poslali celo urednika Rajka Geriča, ki je bil po zakonu odgovoren za vse objavljeno na drugem in tretjem programu RTV SLO. Iz ceste.

Pozneje so položaj s spremembo statuta ukinili, da so se ga le znebili, ko so ugotovili, da ga kar tako le ne morejo pustiti na ulici. Ker to ne odmeva najbolje v javnosti.

Kot niso najbolje odmevale sladkosti, ki jih je dobila Glavina, ob katerih je KPK ugotovila kršitev integritete nadzornikov in uprave SDH, ne pa koruptivnih tveganj s kopičenjem funkcij, ki so jih zdaj zaznali pri Debeljaku.

KPK ima prav, ko svari pred nevarnim kopičenjem moči v rokah posameznikov. Za Roberta Goloba. A ostaja grenak priokus, da institucionalni nadzor deluje šele, ko težavo odpravijo volitve, pravila igre pa se zaostrijo šele takrat, ko se politični cikel obrne in ne koristijo več "našim".

Do takrat pa se omrežja napajajo, vsi mižijo, ceno pa na koncu vedno plačamo državljani.