Maribor dobil evropska sredstva za več kot 40 projektov

Pri pridobivanju evropskega denarja se ocenjujejo za uspešne, čeprav jim težave povzročajo zapleteni postopki in vpletanje politike, je povedala vodja občinske projektne pisarne Monika Kirbiš.

Gledališče bodo odprli septembra

Največji že zaključen projekt, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi, je lutkovno gledališče, ki so ga uredili v nekdanjem minoritskem samostanu na Lentu in ga bodo slovesno odprli septembra. Celotna investicija je znašala nekaj več kot 14 milijonov evrov, pri čemer je polovica sredstev prišla iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Še vedno pa je treba urediti zunanji avditorij in cerkev, ki se drži samostana, za kar so prav tako že odobrena sredstva.

Prenova vzpenjače je bila vredna 12 milijonov evrov Zelo zahtevna je bila tudi prenova pohorske vzpenjače, vredna 12 milijonov evrov, kjer je bilo zaradi nepričakovanega zrušenja enega od stebrov treba zelo hitro postopati, a so kljub temu speljali projekt v petih mesecih.

Med večjimi zaključenimi investicijami so še obnova Naskovega dvorca (vredna 3,2 milijona evrov), preureditev nekdanje kaznilnice Karantena (1,6 milijona evrov) ter prva faza prenove stadiona Ljudski vrt (9,9 milijona evrov).

Poleg tega so z evropskim denarjem zgradili cesto Ledina na Teznem, obnovili cesto Kamnica-Spodnja Kungota, obnovili bastijo v mariborskem gradu, ustanovili Energetsko agencijo za Podravje, izdelali načrte za znanstveni park v Mariboru, vzpostavili vinsko kulturno pot od Gradca do Maribora, dali izdelati regionalni zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture za Štajersko, podprli projekt partnerske mreže med javnim in zasebnim sektorjem Ecoprofit ter začeli uvajati energetsko knjigovodstvo Euresun.

Občina se je prijavila na 20 novih projektov

V zadnjem letu dni so v Mariboru na različne razpise evropskih sredstev prijavili okrog 20 novih projektov v skupni vrednosti 25 milijonov evrov. Za sedem od njih so evropska sredstva že dodeljena, za večino pa odločitve o sofinanciranju pričakujejo v jesenskih mesecih. Večinoma gre za projekte, ki sodijo v okvir Evropske prestolnice kulture (EPK), saj se je po besedah Kirbiševe izkazalo, da drugače ne bo šlo.

"Kriva je država" Slednja priznava, da je časa za izvedbo vseh načrtovanih projektov malo, za kar naj bi bila v veliki meri kriva država. "A investicije, za katera imamo odobrena sredstva, bomo zagotovo lahko izvedli," je dejala.

Tu gre za obnovo minoritske cerkve, izgradnjo zunanjega avditorija lutkovnega gledališča, odpravo arhitekturnih ovir za invalide in slepe, prvi dve fazi obnove nekdanjega vojaškega objekta Pekarna, obnovo mariborskega gradu ter okoljska projekta ECOA in PMinter.

Razmišljajo o uvedbi kartice Citycard

Pravočasno izvedljivi naj bi bili tudi tako imenovani mehki projekti, kjer ne gre za investicije, temveč za sodelovanje ljudi. Kirbiševa je izpostavila projekta City volunteers za mednarodno izmenjavo prostovoljcev ter Regiokultur za obujanje baročne dediščine.

V izvajanju so med drugim še projekti Added value za promocijo javnega prometa in kolesarstva, Active A.G.E. za aktivnejše vključevanje starejših v urbane prenove mestnih jeder ter Minus 3% za večjo energetsko učinkovitost stavb. Za prihodnje pa, kot je pojasnila Kirbiševa, razmišljajo še o vzpostavitvi mreže nekdanjih in prihodnjih evropskih prestolnic kulture ter uvedbo kartice Citycard.

"Projetki so tarča političnih obračunavanj"

Pri evropskih projektih pogosto prihaja do vpletanja politike v stroko in še posebej večji investicijski projekti so tarča političnih obračunavanj. "Najprej je bila kritika, da ni projektov in črpanja evropskih sredstev. Zdaj, ko se stvari premikajo, pa spet ni v redu," je dejala Kirbiševa in dodala, da za vsak posamezen primer poskušajo dobiti neko splošno politično soglasje v mestnem svetu.

"Vsi ti projekti pomenijo neko dodano vrednost in se najverjetneje brez evropskih sredstev sploh ne bi izvajali," je dodala.

Poleg političnih pritiskov se pri delu soočajo tudi z zapletenimi administrativnimi postopki, zato je po besedah Kirbiševe nujen ustrezno usposobljen kader. Kot je dejala, je najbolj problematična nacionalna zakonodaja, želi pa si tudi boljše komunikacije z državnimi ustanovami in z javnostjo, da bodo občani bolje seznanjeni s projekti, še preden se ti začnejo izvajati.