Komisijo DZ zanimajo posojila za financiranje prevzemov podjetij

Komisija se je ob obravnavi problematike kreditne aktivnosti bank v večinski državni lasti pri menedžerskih odkupih podjetij in prevzemih, katere pobudnik je bil njen predsednik Andrej Vizjak (SDS), lahko seznanila le s kreditno aktivnostjo Nove Ljubljanske banke (NLB), ne pa tudi Nove Kreditne banke Maribor, katere predsednik uprave se je zaradi službene poti opravičil.

Banka Slovenije: Poslovne skrivnosti se morajo varovati Prav tako se seje niso udeležili predstavniki Banke Slovenije z opravičilom, da se morajo varovati poslovne skrivnosti. "Sam nimam nobenih podatkov o kreditni aktivnosti bank v večinski državni lasti pri menedžerskih odkupih podjetij in prevzemih z izjemo tistih, ki so bili objavljeni v časopisih," je pobudo za sklic seje pojasnil Vizjak. Zanima ga, katerim pravnim osebam in s kakšnimi tveganji so se podeljevali krediti, v kakšni višini, s kakšnim zavarovanjem, kako poteka izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, kako je tem tveganje izpostavljena država oz. lastnik.

Veselinovič: Za menedžerske odkupe je kreditov za 250 milijonov evrov

Skupni znesek kreditov iz t.i. menedžerskih odkupov v NLB znaša 250 milijonov evrov, je povedal predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. Ta številka je že vključena v skupni znesek 900 milijonov evrov, kolikor znašajo krediti, odobreni vsem finančnim holdingom v Sloveniji, vendar morda niso vsi povezani s prevzemi, je dodal.

Veselinovič: Krediti iz menedžerskih okupov so večinoma dobro zavarovani V NLB imajo za slabe kredite oblikovanih za 600 milijonov evrov rezervacij, sicer pa so omenjeni krediti večinoma dobro zavarovani. Kot je dejal Veselinovič, znaša trenutna vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev za te kredite 1,2 milijarde evrov. Vendar bi sam želel, da jih ne bi bilo. V Deželni banki Slovenije, odkoder je pred dobrima dvema mesecema prišel v NLB, denimo takih kreditov niso dajali, je dejal.

Nekateri krediti v NLB so v reviziji

O konkretnih imenih v skladu z zakonodajo ni smel govoriti, dejal pa je, da je nadzorni svet NLB zahteval izredno revizijo kreditov, ki so najbolj medijsko izpostavljeni. Revizijo opravlja zunanji revizor, z izsledki pa se bodo nadzorniki seznanili na naslednji seji sredi maja.

"V preteklosti so bila tveganja očitno podcenjena" Nadzorni svet od uprave NLB pričakuje, da bo te terjatve upravljala v dobro banke in njenih lastnikov, ter da bo postopno zmanjševala izpostavljenost do teh podjetij in povečevala zavarovanja za ta posojila, je povedala generalna direktorica direktorata za finančni sistem na finančnem ministrstvu in članica nadzornega sveta NLB Katja Božič. Takšna posojila so se sicer po njenih besedah odobravala v preteklosti, ko smo bili v drugačnem položaju, celotni nadzorni sistem in regulativa pa sta očitno podcenila tveganja, ki so s tem povezana.

Černač: Dobili smo zelo malo podatkov

Zvonko Černač (SDS) s predstavljenimi podatki ni bil zadovoljen. "Dobili smo zelo malo podatkov, ki nas zanimajo," je dejal ter dodal, da javnost zanima, kakšna so tveganja, povezana s temi krediti, kako so se jim banke zoperstavile in kaj bodo storile, da ne bodo ogrozile javnih financ.

Komisija: Vlada naj okrepi nadzor nad poslovanjem bank Komisija je po dobrih dveh urah razprave vlado in finančno ministrstvo pozvala k okrepitvi nadzora nad poslovanjem bank zaradi sumov o odobravanju oz. reprogramiranju posojil, ki so namenjena spornim postopkom koncentracije kapitala oz. prevzemnim aktrivnostim. Ker je odobravanje takšnih posojil v nasprotju z veljavnimi predpisi, je ministrstvo pozvala k ukrepanju.

Komisija zahteva imena posojilojemalcev

Problematiko kreditne aktivnosti bank v večinski državni lasti pri menedžerskih odkupih podjetij bo komisija DZ za nadzor javnih financ nadaljevala potem, ko bo prejela zahtevano gradivo. To mora med drugim vsebovati imena in priimke oseb oz. nazivov podjetij, ki so taka posojila najela ter njihovo višino in pogoje. Poleg tega jo zanima seznam naložb bank in zavarovalnic v državni lasti ter tudi centralne banke v t.i. toksične vrednostne papirje, videti želi tudi individualne pogodbe, ki so bile sklenjene z prejšnjim in zdajšnjim vodstvom NLB ter Zavarovalnice Triglav.

Veselinovičeva plača: okoli 6000 evrov neto Veselinovič je sicer svojo pogodbo na današnji seji že razkril. Njegova plača je usklajena z merili vlade in znaša približno 6000 evrov neto, je povedal.