Kako bo davek na nepremičnine vplival na konkurenčnost podjetništva?

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo tudi na protiustavnost osnutka v delu, kjer občinam prepušča svobodo pri odločanju o višini davka.

Sporen zaradi določanja višine davčnega bremena Osnutek zakona, ki ga je ministrstvo za finance objavilo sredi julija, je tako po mnenju zbornice neprimeren predvsem z vidika določanja višine davčnega bremena, saj določa zgolj najnižjo dovoljeno davčno stopnjo (0,03 odstotka), občinam pa daje svobodo pri določanju zgornje meje davčne obremenitve lastnikov nepremičnin na njenem območju.

"Predlog zakona je protiustaven" V OZS menijo, da je predlog zakona v tem delu celo protiustaven, saj se smejo prisilne dajatve državi, kot so davki, po ustavi določiti samo z zakonom, višina obvezne dajatve, ki se plačuje na podlagi zakona, pa mora biti predvidljiva in določljiva, so na zbornici po preučitvi osnutka predloga zakona zapisali v sporočilu za javnost.

Poleg tega takšna rešitev po navedbah OZS omogoča tudi primere, da bo lastnik nepremičnine, ki ima zaradi slabše lokacije na podlagi registra nepremičnin sicer nižjo davčno osnovo, zaradi bistveno višje davčne stopnje, ki mu jo bo določila njegova občina, lahko hipotetično plačal celo več davka kot lastnik, ki ima nepremičnino na boljši lokaciji.

OZS: Potrebno je določiti zgornjo stopnja davka V zbornici predlagajo, da se z zakonom določi zgornja stopnja davka na nepremičnine, obenem pa naj se določijo tudi zgornje stopnje davka za posamezne vrste nepremičnin.

"Mogoče bo obremeni le enega od solastnikov" Na OZS poudarjajo tudi, da osnutek predloga zakona davčnemu uradu omogoča, da kljub solastništvu oziroma skupnemu lastništvu nad neko nepremičnino, z davkom obremeni le enega od solastnikov, medtem ko se drugi solastniki davku lahko izognejo. Takšna določba po mnenju zbornice uvaja neenakopravno obravnavanje lastnikov nepremičnin, v praksi pa bi lahko pripeljala do odprave instituta solastnine.

V OZS se kritično izrekajo tudi glede dela osnutka, ki govori o izvršbi na nepremičnino, če davčnemu uradu davka ni uspelo izterjati iz dolžnikovih prejemkov ali drugih sredstev. Moti jih predvsem to, da se dovoljuje izvršbo na nepremičnino tudi v primerih, ko je njena vrednost nesorazmerno visoka glede na višino davčnega dolga.

Zbornica je na ministrstvo za finance v okviru javne razprave naslovila še nekaj drugih predlogov, za katere želi, da jih upošteva pri dokončni pripravi predloga zakona.

Denar iz davka tudi za urejanje javnih površin Davek na nepremičnine bo v celoti prihodek občin, ki pa bodo morale po sedanjem predlogu najmanj 10 odstotkov tega vira nameniti za t.i. grajeno javno dobro, predvsem za urejanje javnih površin. Osnovno vodilo pripravljalcev je bila po trditvah ministrstva za finance širša davčna osnova in nižje stopnje.

Uradna javna razprava o osnutku predloga zakona se zaključuje z današnjim dnem. Minister za finance Franc Križanič je sicer že zatrdil, da bo javna razprava dejansko trajala še ves čas vladnega in državnozborskega postopka, tako da naj bi trajala tri do štiri mesece. Križanič sprejem zakona v DZ pričakuje šele decembra.