Olepšajte in zaščitite vrt z živo mejo

Živa meja ni samo koristna pri zastiranju nezaželenih pogledov od zunaj, ampak predstavlja tudi lep zaključek vrta ali zelenice. To pa še zdaleč ni vse. Od žive meje lahko imate tudi druge koristi, saj v njej zelo rade gnezdijo ptice, ki bodo vaš vrt varovale tudi pred raznimi škodljivci, s katerimi se prehranjujejo. Preden pa se odločite da boste žive meje zares zasadili, pa le dobro premislite, kakšne vrste živo mejo si želite, ali se vaše želje ujemajo z lastnostmi vašega vrta, koliko časa ste pripravljeni posvetiti njeni negi in koliko denarja lahko zanjo odštejete.

Naj bo cvetoče pisane ali umirjene zelene barve?

Zasadite si lahko zimzeleno, listopadno ali cvetočo živo mejo. Preden pa izberete sadike je zagotovo dobro poznati značilnosti posameznih vrst. Pa poglejmo:

Dobra zaščita vrta:

Za zimzelene žive meje je značilno, da so zelene čez vse leto, zato vam bodo dobro služile, če želite svoj vrt predvsem zaščititi pred "zunanjim svetom", hrupom, prahom in izpušnimi plini. Med pogosto uporabljene zimzelene rastline spadajo: bor, cipresa, jelka, smreka, tisa, tuja in lovorikovec. Pri čemer se za zasaditev smreke odločite le v primeru, ko imate na voljo veliko prostora, saj slednja slabo prenaša obrezovanje.

Priporočamo vam tudi, da jo zasadite na senčnem in vlažnem rastišču, medtem ko je za mestno okolje popolnoma neprimerna, saj zelo slabo prenaša suh zrak.

Listopadne žive meje:

Taka vrsta živih meja bo od vas zahtevala nekoliko več nege kot prej omenjene zimzelene, saj jih boste morali v večini obrezovati dvakrat na leto. Vedeti morate tudi, da so le-te zelene le poleti in tako primernejše za tiste dele dvorišča, kjer vas morda skrbi, da bi vam pozimi zimzeleno rastlinje dajalo preveč sence. Če se boste odločili za nakup listopadnih rastlin za živo mejo, boste v drevesnici zagotovo naleteli na sadike bukve, gabra, pušpana in kalina.

Lepota cvetja:

Vam je zelena barva malce preveč dolgočasna? Si želite, da bi vaš vrt krasila še barvita živa meja? Če je temu tako, potem je najbolje, da si zasadite cvetočo živo mejo iz dišečega jasmina, drena, češmina, forzicije, japonske kutine, japonske medvejke, negnoja, okrasnega ribeza, poletnega bezga, ruja, španskega bezga ali vrtnice. Za rast teh rastlin pa morate obvezno zagotoviti dovolj prostora, saj cvetočih živih meja ne morete oblikovati z obrezovanjem, saj služi slednje zgolj za vzpodbujanje rasti cvetov.

Zasaditev žive meje:

Sedaj ko ste skrbno izbrali sadike in preučili njihove značilnosti pa je napočil čas, da jih varno spravite v zemljo. Priporočamo vam, da pred sajenjem izkopljete jarek v celotni dolžini žive meje, saj boste tako lažje oblikovali želeno linijo. Razmak med posameznimi sadikami za striženo živo mejo naj bo od 30 do 60 cm, če pa boste sadili manjše rastline pa naj bo razdalja med njimi od 15 do 30 cm. V primeru, da ste se odločili za zasaditev visoke, prosto rastoče žive meje pa naj bodo sadike med seboj razmaknjene za 1 do 2 m.

Foto: Thinkstock

Še nekaj besed o negi

Obrezovanje žive meje je odvisno od vrste rastlin, ki ste jih izbrali. Zimzelene iglavce, z izjemo bora, jelke in smreke, pri katerih odstranite zgolj vrhnji poganjek, je treba temeljito obrezati 1 do 2 krat na leto. Vendar pa bodite pozorni na to, da boste v prvih letih rasti iglavcem obrezovali le stranske veje. Tudi zimzeleni listavci bodo vašo pozornost v obliki obrezovanja zahtevali 1 do 2 krat letno, vendar naj obrezovanje ne bo preveč temeljito, ampak jih obrežite le toliko, da boste ohranjali želeno obliko. Na drugi strani, pa bodo listopadne rastline od vas zahtevale nekoliko več časa, saj jih morate obrezati 2 krat letno. Najmanj skrbi boste imeli s cvetočo živo mejo, ki jo boste enostavno pustili prosto rasti.

Kaj pa oblika? Če želite da bo vaša živa meja res lepo uspevala, jo obrezujte v obliki trapeza in sicer tako, da bo odspodaj širša kot odzgoraj. To bo spodnjim delom rastline omogočilo zadosten vir svetlobe s čimer boste preprečili neželeno odpadanje listja ali iglic. Prav tako pa bo takšna oblika žive meje preprečila, da bi jo pozimi sneg preveč obtežil. Da boste dosegli želeno obliko si lahko pri obrezovanju pomagate še z različnimi pripomočki: leseno ploščo, vrvico ali pa s kartonsko šablono. Pa veselo na delo!