Vrt
Petek, 14. 5. 2010, 13.45
2 meseca
Medsebojni odnosi med vrtninami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
Gojenje lastne zelenjave ni samo potreba, je veliko več. Domači pridelek je v primerjavi s kupljeno zelenjavo neprimerno boljši, tako po okusu kot po vsebnosti zdravju koristnih snovi.
Zato naj bodo blizu hiše vsaj solatna gredica in osnovne dišavnice, če nam za kaj več zmanjkuje časa in volje.
Ni vseeno, kam bomo posadili korenje, fižol in druge vrtnine. Večina rastlin se sicer lepo medsebojno ujame, so pa tudi takšni pari, ki nikakor niso za skupaj. Zaradi kemikalij, ki jih izločajo v tla in zrak, si rastline medsebojno pomagajo ali pa škodujejo, to pa je pomembno pri razvrščanju na vrtnih gredicah.
Vrt razdelimo na štiri glavne dele, na katerih si bodo rastline sledile v skupinah, ki ena poleg druge najbolje uspevajo. Določimo glavno vrtnino, tej pa bodo delale družbo ostale, ki dozorijo prej ali bodo sledile glavni.
Pri kombiniranju vrtnin lahko upoštevamo različne lastnosti. Velikost je že ena takšnih, razporejamo pa jih po načelu višje-nižje. Dve visoki vrtnini se medsebojno ovirata in tekmujeta za svetlobo, slabša zračnost pa ustvari idealne pogoje za razvoj škodljivih glivičnih bolezni. Zelo pomembna lastnost je tudi poraba gnojil. Čebuli ustrezajo slabše preskrbljena tla, zato je ne sadimo skupaj s požrešnimi vrtninami, ki potrebujejo večje odmerke hranil. Tudi grah in fižol, ki rabita dušik iz zraka in ga vežeta v tla, ji nista primerna soseda.
Vrtnin, ki so si sorodstveno blizu, ne sadimo skupaj. Takšni so krompir, paradižnik in jajčevci, zelje, cvetača in brokoli ipd. Dobri sosedje so korenje, solata in drobnjak, zelje in nizki fižol, paradižnik in peteršilj, zelena in por, nizek fižol, rdeča pesa in šetraj, korenje in por, paradižnik in zelena, solata, kolerabica in redkev, koper in kumare. Slabi pa krompir in paradižnik, nizek fižol in čebula, zelje in čebula, solata in peteršilj, grah in fižol, krompir in sončnice ipd. Nekatere vrtnine so splošno prijateljske z vsemi drugimi. Takšna je špinača, ki izloča v tla posebne snovi, ki ugodno vplivajo na rast drugih vrtnin, podobno pa učinkuje tudi luštrek. Vmesni posevki so kreša, redkvica, solatnice in dišavnice, ki hitro dorastejo in jih rabimo sproti, zato jih lahko sadimo med glavne vrtnine. Nekatere kombinacije so dobre tudi kot preventiva pred boleznimi in škodljivci. Mešana setev čebule in korenčka bo prepodila škodljive muhe, bob pa bo odganjal voluharje.
Nekatere dišavnice izboljšujejo okus posameznih vrtnin, zato jih je priporočljivo saditi skupaj. Bazilika izboljšuje okus paradižnika tako v kuhinji kot na vrtu. Podobno velja tudi za šetraj, ki oplemeniti okus fižola in solatnic, kamilica okus čebule in zelja, kumina pa krompirja, zato so to dobri sosedi. Nekatere dišavnice privabljajo tudi koristne žuželke, tako pride do boljše oprašitve vrtnin in s tem tudi večjega pridelka.
