Lepa trata: Kako do lepe in bujne trate?

Trendi Preverite, kdo je srečni prejemnik vrtnega traktorja

Zdaj je pravi čas, da se trati še posebej posvetimo, če želimo okolico odeti v lepo, mehko in zeleno preprogo. Čeprav je skrb za travo okrog hiše na prvi pogled videti preprosta, pa tisti, ki se lahko pohvalijo z bujno zeleno trato, vedo, koliko truda morajo vložiti za videz prave "angleške trate".

Gosta in košata trata brez plevela in mahu je želja vsakega lastnika hiše in za lepo urejen vrt se moramo potruditi več kot enkrat letno. Tedenska in mesečna opravila okrog hiše morajo postati naša vrtnarska rutina, da bomo ponosni na svoje zelene površine.

Prvo opravilo: sanacija porumenele in porjavele trate

Spomladi moramo najprej očistiti travo – pograbiti odmrlo listje, vejice in druge rastlinske odpadke ter preveriti, kje so nastala gola mesta, kamor bomo posejali novo travo. Če je trava na nekaterih mestih porumenela, kar kaže na pomanjkanje dušika, ji dodamo ustrezna gnojila, da dobi dovolj hranilnih snovi. Glede uporabe gnojil se vedno posvetujte s strokovnjaki, ki bodo znali presoditi, kaj vaša trata potrebuje. Večkrat ko jo kosimo, bolj jo moramo dognojevati, saj s košnjo odstranjujemo večino hranil, ki so že prisotna v rastlini.

Rahljanje zemlje in priprava tal za lepo trato

Ne glede na to, ali sejemo novo travo ali obnavljamo staro, sejemo, ko ima zemlja približno 10 stopinj Celzija. Pravilna priprava tal je osnovno zagotovilo za lepo trato. Najprimernejša je uležana, rodovitna zemlja. Najprej moramo zrahljati zemljo. Pri težkih tleh in mokri zemlji tla zrahljamo z dodajanjem kremenovih peskov.

Pred setvijo mora biti zgornja plast zemlje obdelana tako, da je drobno grudičasta. Najprimernejši čas za setev trave je spomladi do sredine maja in od konca poletja do septembra. Lahko sejemo tudi v drugih mesecih, vendar moramo poskrbeti za dovolj temeljito zalivanje. Ko zemljišče pripravimo, se takoj lotimo setve, da se zemlja ne zapleveli in zbije.

Sejemo lahko različne vrste trav. Setev opravimo ročno ali strojno, in sicer tako, da seme z grabljami zagrabimo plitvo v zemljo in povaljamo z valjarjem. Po setvi moramo do kalitve zemljo vzdrževati enakomerno vlažno, zato redno zalivamo.

Če se odločimo za polaganje travnih preprog, poskrbimo za dobro pripravo tal. Večje površine raje zaupajmo strokovnjakom.

Redno zalivanje trate

Površino, zasejano s travo, moramo zalivati, najprimernejši čas je zjutraj ali zvečer. S tem pospešimo kalitev in preprečimo nastajanje trde skorje na površini tal, ki otežuje kalitev. Vsa prazna mesta, ki se pokažejo po vzniku, poskušamo zasejati s podobno travno mešanico.

Za lepo trato redno odstranjujemo plevele, še preden razvijejo seme in se razrastejo. Na majhnih površinah je najbolje, da to opravimo ročno. Plevele lahko odstranjujemo tudi s herbicidi. 

Redna košnja in valjanje zelenice

Gosto trato bomo vzgojili z redno košnjo in valjanjem. Mlado travo pred prvo košnjo povaljamo z lažjim valjarjem. S tem omogočimo boljšo ukoreninjenost. Travo po setvi prvič pokosimo, ko doseže višino sedem centimetrov.

Pri košnji se ravnamo po pravilu, da odstranimo samo eno tretjino listne površine. S prvo košnjo skrajšamo trato na pet centimetrov, z drugo pa na štiri centimetre. Če se odločimo, da bomo kosili še nižje, pazimo, da ne poškodujemo travne ruše.

Zakaj je nabrušeno rezilo kosilnice izrednega pomena za gosto travo?

Največjo kakovost reza dosežete z nekoliko dražjimi vretenastimi in robotskimi kosilnicami. Po košnji s kosilnico, ki ima ustrezno naostrena rezila, se trava namreč hitreje obnavlja in je tudi po košnji lepša. Pozorni bodite tudi na to, da ima kosilnica ustrezno velika kolesa, da se z njo lažje premikate po zelenici in da z njimi ne trgate travnatih bilk.

Ali je treba travo po košnji odstraniti ali jo pustiti?

Po košnji moramo v enem dnevu odstraniti travo, sicer bo začela gniti in smrdeti. Če kosimo na od dva do tri dni, pa pokošeno travo lahko uporabimo kot zastirko in gnojilo.

Travo dognojimo in povaljamo ter po potrebi tudi zalijemo. Gnojimo lahko z organskimi ali mineralnimi gnojili. Gnojimo pred dežjem. V primeru, ko ni dežja, po gnojenju obilno zalijemo. Trato začnemo zalivati, ko je padavin malo, po potrebi zalivamo vse do oktobra. Zalivamo zvečer ali zjutraj, ko trata ni osončena. Zalijemo toliko, da pride od osem do deset litrov vode na kvadratni meter.

Prednosti mulčenja

Pri mulčenju noži kosilnice, ki so lahko nekoliko drugače oblikovani kot za košnjo s stranskim izmetom, popolnoma sesekljajo pokošeno travo. Prednosti mulčenja je za večino ljudi več kot slabosti. Potrebna je razmeroma pogosta košnja (lahko tudi enkrat na teden), poleg tega pa je enkrat ali dvakrat letno potrebno zračenje trate.

Po mulčenju je trava gostejša, hranilne snovi ostajajo na trati, nimamo dela s praznjenjem koša, pokošena trava se na zelenici ne vidi, če jo kosimo dovolj pogosto. Košnja z mulčenjem se najbolj obnese na večjih zelenih površinah. Če pa želite imeti "angleško trato", se raje odločite za  kosilnico s košem. 

Zračenje

Travo dvakrat letno prezračimo, da se korenine lahko globlje razrastejo in da travo spodbudimo k rasti. To storimo s posebnimi rezilnimi grabljami, ki zarežejo travno rušo, ali prezračevalci trave. 

Trendi Znan je nagrajenec, ki prejme veliko nagrado #naj traktor

Trendi Navdušen karting dirkač iz nič ustvaril največji vrtni center v Sloveniji