Kam z odvečnim pepelom?

Lesni pepel vsebuje veliko esencialnih hranil, kot so kalcij, kalij, fosfor in magnezij ter mikroelementov, kot so cink, baker, jod in bor. Ker je pepel produkt kurjenja lesa, ne vsebuje dušika, saj se ta med gorenjem lesa izgubi. Vsebnost hranilnih snovi v pepelu je odvisna od vrste lesa, skorje in rastišča.

Pepel, ki ga med kurilno sezono vsekakor ni malo, tako ne zavržete temveč ga uporabite na vrtu.

S posipom pepela ne smete pretiravati Ker pepel zaradi velike vsebnosti kalcija povečuje kislost tal, ga predvsem po zelenjavnih in cvetličnih gredah trosite v majhnih količinah – za deset kvadratnih metrov bo tako zadostovalo že okoli tri kilograme lesnega pepela (obstaja pravilo, da uporabimo največ 500 gramov pepela na kvadratni meter ali 0,5 decilitra pepela na sadilno luknjo). Zaradi svoje bazičnosti pa je tako še manj primeren za uporabo na bazičnih oziroma peščenih tleh.

Odvečni pepel zavržite na kompostnik Pepel je zaradi vsebnosti apnenca, ki pospeši razgrajevanje odpadkov, odlično sredstvo za na kompostnik. Koristen pa bo tudi pozneje, saj bo skupaj z drugimi snovmi v kompostu obogatil naša tla.

Medtem ko pepel lahko kombiniramo tudi z organskimi gnojili, ki vsebujejo dušik, pa ga nikoli ne dodajamo hlevskemu gnoju.

Učinkovito sredstvo za preganjanje škodljivcev Ne le, da ta siva snov bogati našo zemljo, koristna je tudi v boju proti nekaterim škodljivcem. Če se v naš vrt in na naše rastline prikradejo listne uši ali če imamo težave s kapusovimi belini, rastline enakomerno posujemo s pepelom. Če pa mu primešamo še žagovino in zdrobljene jajčne lupine, bomo s posipom po poteh okoli gredic odgnali polže. Posipa se lotimo ob suhem vremenu, saj bomo morali v primeru dežja postopek ponoviti.