SiolNET. Dom Prenova in gradnja
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako izdelati načrt za vrt?

1

termometer

Si želite domačega zelenjavnega vrta? Načrt zanj je odvisen od tega, kaj od njega pričakujete. Bo ta le za hobi ali si želite samooskrbe? Kakorkoli, prihajajoča pomlad je čas za vrtna opravila.

Začetek pomladi je najboljši čas za načrtovanje zelenjavnega vrta, za katerega morate premisliti, kaj od njega želite. Bo to le hobi ali si želite samooskrbe? Naj vam zelenjavo zagotavlja le poleti ali si želite tudi ozimnice? Glede na želje boste lahko načrtovali tudi njegovo velikost, ki je seveda pogojena s prostorom, ki ga imate na voljo. Če je površina majhna, kot na primer pri atrijskem, potem lahko zelenjavo gojite tudi v lončkih in posodah, vendar bo to zahtevneje od gojenja cvetja.

Načrtovanja vrta se je najbolje lotiti z risanjem po papirju. Ko boste razmišljali o njegovi sestavi, imejte v mislih, da ključ ni samo v premišljeni vsebinski zasnovi površine, temveč lahko prostor izkoristite tudi v višino. Rastline imajo namreč več ravni. Pri nekaterih, na primer pri redkvicah in korenju, imamo podzemni del za njihov pridelek. Pokrovne rastline so tiste, ki na gosto prekrijejo tla. Nad temi so nizke zelnate rastline, kot na primer poprova meta in solate. Vse te rastline lepo uspevajo tudi v senci grmovnic, na primer ribeza. Še višje so manjša drevesa, med njimi bezeg. Nad vsem so lahko še najvišja drevesa, gozdna, kot so na primer hrast, bor in jesen.

Pri snovanju vrta se lahko odločimo za vrt, ki bo obsegal rastline na vseh stopnjah in v katerem bodo svetloba in hranilne snovi porazdeljene tako, kot je treba. Drzna uporaba navpičnega prostora lahko celo majhen vrt spremeni v očarljiv kraj. Pomembno je le, da drevesa in grmovje posadimo na sever, da ne bodo na grede metali preveč sence.

Primerno mesto za zelenjavni vrt je sončen in pred vetrom zaščiten del vrta. Veter lahko zmanjša pridelek, zato vetrobrani ne bodo odveč. Zidani so sicer manj primerni, ker se veter v njih vrtinčni in lahko tako nastane več škode kot koristi. V manjših vrtovih je najbolje uporabiti lesene ograje in plotove. V večjih pa se lahko odločimo za rastlinske vetrobrane. Živa meja ima tako lahko več koristinih učinkov. Poleg zaščite pred vetrom bo njeno odpadlo listje tudi hranilna snov in lahko jo uporabite tudi kot oporo za plezalke.

Vrt samih ravnih črt je brez življenja

Pred sajenjem je treba pripraviti grede. Načinov je več. Klasična oblika so grede pravokotnih oblik in široke nekaj metrov. Zelenjava je posajena v razmaknjenih vrstah, tako da je dostop možen do vsake vrtnine posebej. Sodobni vrtovi so sestavljeni iz manjših gred različnih oblik, te so lahko okrogle ali trikovne in obdane s potmi, zelenjava pa je dostopna z vseh strani. Poti do vrtnin so lahko tlakovane, dobro shojene, posute z gramozom, lubjem, žaganjem ali slamo.

Ne glede na to, za kakšno obliko vrta se odločimo – čeprav velja, da bo tisti iz ravnih črt vzbujal občutek, da je brez življenja –, je pomembno, da bo sredina grede vedno dosegljiva s poti. Velja še načelo, da bo vrt, zasnovan iz vijug in razgibanega terena, ponujal veliko več priložnosti za variacije svetlobe in sence ter zaščito pred vetrom.

Pridelovanje v gredah omogoča pripravo tal za posamezne vrste zelenjave, ki jih gojimo skupaj. Poseben izziv predstavlja zelenjavni vrt brez gred, v tem primeru je potrebnega več znanja o lastnostih posameznih vrtnin. Prav tako je tudi njegovo vzdrževanje zahtevnejše. Je pa res, da je takšen vrt bolj naraven.

Pri načrtovanju zelenjavnega vrta je pomembno tudi določiti število oseb, ki jih s pridelkom želimo oskrbovati. Za sprotno poletno oskrbo je dovolj deset kvadratnih metrov na osebo, če si želimo ob tem narediti še nekaj ozimnice, potem naj bo to 20 kvadratnih metrov na osebo, za popolno samooskrbo pa potrebujemo 40 kvadratnih metrov na osebo. Skladno z rastjo obdelovalne površine bo seveda naraščal tudi obseg opravil, ki jih bo zelenjavni vrt zahteval.

Posadimo to, kar imamo najraje

Ko se bomo odločali, kaj posaditi na zelenjavnjem vrtu, premislek ne bo odveč. Posadimo lahko tisto vrtnino, ki jo imamo najraje in jo zato tudi največ zaužijemo. Prav tako si lahko zamislimo vzgajanje sort, ki so težje dostopne ali pa so drage. Vsekakor izberimo zelenjavo in sorte, ki ustrezajo našemu podnebju.

Celoletni vrt

Skrivnost uspešnega pridelovanja je, da vrt načrtujemo tako, da bomo z njega pobirali pridelke vse leto. Rastline morajo tla prekrivati skozi vse letne čase: čebulnicam lahko sledijo poletni posevki in za njimi lahko posadimo zimske rastline. Ni treba čakati, da pospravimo en pridelek, preden posadimo druge rastline. Vrt je dobro načrtovati za več let naprej.

Jeseni bodo plodove dajala drevesa z oreški in sadeži: jablana, hruška, oreh, leska in pozne maline. Zelenjava tega časa sta na primer jesensko zelje in rdeča pesa. Pozimi lahko med vrtninami izbiramo rastline za zimsko solato: motovilec, zimski radič, kodrasto zelje in špinča. Spomladanske rastline so na primer morsko zelje in radič vitlof. Poletje je čas bujnega rastja in intezivne oskrbe vrta. Verjetno se bodo na njem znašle tako enoletne rastline kot trajnice.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin