Ocenili smo: Legend of Grimrock

Vsak človek ima svoje priljubljeno življenjsko obdobje, v katerega se v mislih vedno rad vrača. Zame so to 90. leta prejšnjega stoletja, obdobje, ko sem se kot nadobudni najstnik začel zanimati za računalništvo, predvsem pa "igrice", ki so bile takrat v popolnem razcvetu.

Dolgo, dolgo nazaj v galaksiji daleč, daleč proč Še danes dobro pomnim, kako sem v roke dobil svojo prvo številko računalniške revije Joker, ki je takrat (in za marsikoga še danes) pomenila alfo in omego vsega mogočega čtiva. V šoli smo jo računalniški zanesenjaki prav po božje častili, vsaka beseda v njej pa je bila za nas sveta. V omenjenem izvodu je bila med drugim opisana igra Stonekeep, ki je bila ena najbolj pričakovanih iger tistega časa, v izdelavi pa je bila več kot pet let.

To je bilo moje prvo srečanje z "dungeon crawlerji", posebno vrsto prvoosebnih iger, katerih glavne značilnosti so bile sistemsko lazenje po podzemnih blodnjakih, kronično pomanjkanje osrednje zgodbe, iskanje skritih zakladov in ugonabljanje vseh vrst bitij, ki so vam prečkale pot. Preprosta zasnova, ki se osredotoča predvsem na bojevanje in dobro orientacijo igralca, ima sicer svoje korenine pri namizni igri Gospodar temnic (Dungeon Master), kjer se igralci po najboljših močeh skušajo prebiti skozi avanturo, ki jo "sestavi" in nadzira eden od sodelujočih (gospodar).

Z mize za tipkovnico V digitalnem svetu je plazenje po temačnih ječah svoj vrhunec doživelo konec 80. in v začetku 90. let, ko so se na domačih mlinčkih v zavetju varnih in toplih kamric preigravali Eye of the Beholder, Might & Magic, Lands of Lore, Wizardry ter morda najboljša med vsemi, Ultima Underworld. Potem je zavladala (pre)dolga tišina.

Veliko poznejših fantazijskih iger, kot so Diablo, serija Elder Scrolls (Arena, Daggerfall, Morrowind, Oblivion, Skyrim) ter pred kratkim odlična Demon's Souls in Darks Souls, je sicer vpeljalo kar nekaj elementov podzemnega raziskovanja, vendar nobena ni bila čistokrvni "dungeon crawler". Vse do prihoda legende o Grimrocku.

Čeprav me ta žanr ni nikoli popolnoma prepričal (verjetno zato, ker sem bil v njegovem zlatem obdobju še premlad), sem se Grimrocka izjemno veselil. Deloma zato, ker je obljubljal dobro "starošolsko" igralnost, ki smo ji dandanes, v poplavi tipičnih "akcijad", bolj poredko priča, deloma pa tudi zato, ker bi se lahko z njo podal na nostalgično popotovanje v preteklost. In naj kar takoj povem, da neodvisnica, ki so jo "vkup dali" štirje veterani igričarske industrije, ne razočara.

Legenda se začne s preprosto zgodbo. Skupini štirih jetnikov se nasmehne sreča, ko izvejo, da jih je kralj pomilostil za njihova zla dejanja, vendar jih okrutnež namesto na prostost vrže v nemilost temnic pod mogočno goro Grimrock. Njihova naloga: preživetje. Če jim to uspe, bodo lahko do konca svojih dni potovali po svetu, popivali do zgodnjih jutranjih ur in sploh počeli, kar se jim bo zljubilo. Težava je le, da se iz strašnega podzemlja Grimrock do zdaj še nihče ni vrnil živ.

Bojevniki, čarodeji in minotavri Po kratkem risanem uvodu prevzamete nadzor vi. Vaše prvo opravilo je sestava pisane in čim bolj uravnotežene druščine. To lahko prepustite tudi računalu, vendar vam svetujem, da si vzamete nekaj minut in sami določite posamezne karakteristike likov, saj boste samo tako vsaj približno dobili, kar boste želeli.

Izbirate lahko med standardnimi tremi poklici čarodeja, bojevnika in tatu. Nekaj več je ras, ki vključujejo ljudi, insektoide, kuščarje in minotavre. Vsaka ima sebi lastne značilnosti (predvsem kar zadeva povrnitev zdravja in energije), tako da ni povsem brez pomena, katero izberete in kako jo kombinirate s poklici. Ljudje se na primer solidno znajdejo pri vseh obrteh, surova moč minotavrov je kot nalašč za bojevniške veščine, čarovniški poklic pa je na kožo pisan skrivnostnim insektoidom.

Preden se dokončno podate v podzemlje, se morate odločiti še med"'starošolskim" in navadnim načinom igranja. Razlika je, da starinski modus nima samodejnega zemljevida, ki bi se izrisoval sproti z igranjem, kar v praksi pomeni, da si boste morali koridorje labirintov risati sami na papir. To je poklon originalnim "dungeon crawlerjem", ki možnosti samodejnega beleženja poti niso poznali, in je priporočljiv zgolj za najizkušenejše avanturiste, ki znajo še danes miže preigrati obe podzemni Ultimi.

Slavospev stari šoli Po spustu v temnice boste vsi, ki vam tovrstna tematika "dogaja", ugotovili, da je Grimrock izjemno zabaven, vendar tudi naporen. V dobrem smislu. Če niste še nikoli igrali česa podobnega, boste najprej zmedeni, saj je v primerjavi z današnjimi naslovi popolnoma neortodoksen.

Premikanje poteka "po kvadratih", kjer se s pritiskom na smerne tipke premaknete za eno polje v želeno smer. Bojujete se z desnim mišjim klikom na ikono orožja v inventarju, kjer je uspešnost udarca povsem naključna. Sovragu boste enkrat že v prvem poskusu zadali kritičen udarec, nato ga boste trikrat zapored zgrešili. Uroke "coprate" s kombiniranjem različnih run, kar je nemalokrat zamudno in nerodno. Svoje junake pa morate občasno tudi nahraniti s "priboljški", ki jih za seboj pustijo umrle pošasti. Prehranjevanje je nujno, saj so "lačni" vojščaki precej neuporabni pri mikastenju, prav tako pa se jim počasneje obnavlja življenjska energija.

Težka, vendar pravična Kljub vsej tej okornosti in "zastarelosti" pa Grimrock preprosto vsebuje šarm, ki ga v premnogo današnjih naslovih preprosto ni mogoče najti. Ko se boste prebijali skozi številne labirinte, polne skrivnosti, možgane naprezajočih ugank, teleportov, zakladov in skrivnih prehodov, si boste potihoma želeli, da bi za vedo ostali ujeti v čudovito ustvarjenih podzemnih temnicah. Vzdušje je fenomenalno in odlično pričara občutek utesnjenosti, brezizhodnosti in izgubljenosti.

Ko vam bo ugasnila bakla, boste panični začeli slepo tekati naokoli po temi in iskati svež vir svetlobe. Zaradi hladnih kamnitih sten, ki vas obdajajo na vsakem koraku, boste dobivali kurjo polt. Ob previdnem stopicanju skozi neskončne hodnike vas bo, ne vedoč, za katerim vogalom se skrivajo gigantski strupeni pajki, oklepljeni okostnjaki, sluzasti mutantski polži in preostala groteskna bitja, spreletaval srh.

Globlje ko se boste spuščali po podzemnih rovih, težje bo vaše napredovanje. Labirinti bodo vse bolj razvejani in obširni, zlikovci vse močnejši in grozovitejši, uganke pa vse kompleksnejše. Klub temu pa nikoli ne boste dobili občutka, da je igra nepravična. Le dovolj potrpljenja morate imeti. Čeprav se boste sčasoma uspešno prebili mimo vseh ovir in ugledali luč dneva, obstaja velika verjetnost, da boste za sabo pustili kup nerešenih skrivnosti, ki vas bodo znova in znova vlekle k ponovnemu preigravanju.

Staro je spet sveže Legend of Grimrock je morda res poklon času davno pozabljenega žanra, vendar je hkrati tudi samosvoja nova igra, ki prinaša prepotreben svež veter in jo brez težav postavimo ob bok največjim današnjim naslovom. Je lep dokaz, da za odlično igro niso potrebni eksplozije na vsakem koraku, poenostavljen igralski model, ki igralca od začetka do konca vodi za ročico, ter oči parajoča grafika, ampak zadostujejo že precejšnja mera inovativnosti, vznemirljivo vzdušje, predvsem pa spolirana igralnost. In Grimrock vse to ima. 

Ocena: 88

Igrala: PC Zvrst: igranje domišljijskih vlog (FRP) Razvijalec: Almost Human Ltd. Založnik: Almost Human Ltd.

Lestvica ocen

1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.