Wikipediji ne smete verjeti vsega, in to je razlog, zakaj

Največja spletna enciklopedija Wikipedija se vse težje bori proti tistim, ki podatke v izbranih člankih prikrito prilagajajo zasebnim interesom, v poročilu razkriva revija The Atlantic. Gre za podjetja in organizacije, ki za lastno propagando anonimno izkrivljajo objektivna dejstva v enciklopedičnih vnosih. Številni uredniki Wikipedije naj bi se zaradi ohranjanja verodostojnosti spletne enciklopedije zato večino časa posvečali odpravljanju tovrstnega početja. Gre za delo, ki je seveda povsem prostovoljno in torej neplačano.

Kako zlorabiti brezplačen dostop do največje baze znanja na svetu V podjetjih in organizacijah vedo, da jih bodo številne njihove bodoče stranke – uporabniki interneta – preverile na Wikipediji. Zaradi tega najemajo agencije za odnose z javnostjo, ki zanje prirejajo enciklopedične članke na teme, neposredno povezane z njihovim delom.

Kot dokaz za to so pri Atlanticu predložili drago in kontroverzno zdravljenje, ki so ga številne študije označile za placebo, na Wikipediji pa je opisano kot dobro raziskano in učinkovito. Neki urednik spletne enciklopedije je vir izmišljenih podatkov izsledil – vodil naj bi do uslužbenca podjetja, ki to zdravljenje ponuja.

Boj z mlini na veter Odprtost Wikipedije, na kateri lahko enciklopedične vnose ureja kdorkoli, je tako njena najboljša lastnost kot prekletstvo. Čeprav obsežno skupnost urednikov vsebin pretežno sestavljajo zanesljivi, predani in znanja polni uporabniki, se bo vedno našel kdo, ki bo registracijo na Wikipediji izkoristil bodisi za lastno korist bodisi za povzročanje kaosa s širjenjem napačnih informacij. Za to že obstaja Uncyclopedia.

Wikipedijo kot dvorezen meč je morda najbolje do zdaj opisal Michael Scott, lik igralca Steva Carella v ameriški humoristični nanizanki Pisarna (The Office): "Wikipedija je najboljša stvar na svetu. Tam lahko kdorkoli o vsaki temi napiše, kar želi, tako da zagotovo prejemate najbolj kakovostne informacije."