Ponedeljek, 26. 10. 2020, 19.48
3 leta, 6 mesecev
Bolezni dlesni so tudi svarilo
Tudi redna ustna higiena lahko varuje pred koronavirusom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
Kanadski znanstveniki so razkrili vzročno-posledično zvzo med boleznimi dlesni in mnogimi drugimi sistemskimi boleznimi.
Kanadski znanstveniki so odkrili povezavo med boleznimi dlesni in kardiovaskularnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in celo Alzheimerhjevo boleznijo ter težjim potekom bolezni covid-19.
V svoji raziskavi, o kateri so poročali v znanstveni reviji The Journal of Dental Research, so raziskovalci stomatološke fakultete univerze v kanadskem Torontu predstavili mehanizem, ki pojasnjuje vlogo bolezni dlesni v veliko širšem razponu vnetnih stanj.
Pravzaprav menijo, da so razkrili manjkajočo vez med boleznimi dlesni in številnimi drugimi obolenji. Parodontoza, bolezen, ki se razvije iz dolgotrajnega vnetja dlesni in se največkrat kaže s krvavitvami dlesni, predvsem pri krtačenju zob, lahko namreč sproži sistemski imunski odziv, zaradi katerega se hiperaktivne imunske celice širijo po vsem telesu.
Prvič dokazali vzročno-posledično zvezo
Misel o povezanosti predvsem težjih oblik paradontoze z mnogimi drugimi sistemskimi boleznimi sicer ni nova, a je najnovejša kanadska raziskava prva, ki je pokazala vzročno-posledično zvezo.
Pri tej raziskavi so se usmerili na preučevanje delovanja imunskih celic nevtrofilov. Te imunske celice so prva črta obrambe in se ustvarijo, ko telo zazna okužbo ali poškodbo, pri bolezni dlesni pa so ključni del naravnega imunskega odziva organizma.
Nevtrofili se razširijo povsod
Poskusi so pokazali, da akutne okužbe v ustih vodijo do hitrega povečanja proizvodnje nevtrofilov, toda ne samo v ustih, temveč tudi v krvnem obtoku, črevesju in kostnem mozgu. Iz tega bi sledilo, da okužba v ustih sproža sistemsko proizvodnjo teh imunskih celic.
Ta povečana količina nevtrofilov začne krožiti po telesu z namenom napada na katerokoli drugo sekundarno okužbo, a ta mehanizem lahko vpliva tudi na druga vnetja. Ti nevtrofili bodo z veliko verjetnostjo pospešili sproščanje citokinov, beljakovin, ki imajo sporočilno vlogo pri delovanju imunskega sistema, kar ima neželene posledice - pretirano aktivnost na sekundarnih tkivih in celicah.
Te imunske celice so v višji prestavi, kot bi morale biti, je preprosto pojasnil eden od avtorjev raziskave.
Dokaz več o pomenu redne ustne higiene
Del te raziskave je potekal tudi s prostovoljci, ki so za namene raziskave za tri tedne opustili redno čiščenje zob. S tem so spodbudili gingivitis, to je vnetje dlesni.
Različni testi so pri teh prostovoljcih potrdili povečano sistemsko dejavnost nevtrofilov, ki so izginili že po dveh tednih ponovnega rednega izvajanja ustne higiene.
Iz tega sledi, da nikakor ni pretirana trditev, da redna ustna higiena prispeva k varovanju tudi pred mnogimi drugimi boleznimi.
Potujoči nevtrofil pod mikroskopom
Nevarnost citokinske nevihte
Omenjena raziskava potrjuje tudi ugotovitve drugih nedavnih študij, ki so pokazale povezavo med pomanjkljivo ustno higieno in zapleti pri poteku bolezni covid-19.
Hiperaktivna dejavnost imunskega sistema, znana tudi kot citokinska nevihta, je bila spremljevalec velikega števila težjih primerov bolezni covid-19, in povečana dejavnost nevtrofilov, ki spremlja vnetja zaradi pomanjkljive ustne higiene, k temu zanesljivo lahko prispeva.
