Nedelja, 8. 4. 2018, 17.38
6 let
Skoraj nemogoča nesreča, ki jo je vojska skušala prikriti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,76
8
Februarja 2009 sta se sredi globin širnega Atlantskega oceana zaleteli britanska in francoska jedrska podmornica. Čeprav smrtnih žrtev ni bilo, je javnost za incident izvedela šele skoraj dva tedna pozneje, znani žvižgač pa je pozneje trdil, da je bil dogodek veliko resnejši, kot sta to poskusili prikazati mornarici obeh držav. Nesreča je bila sicer tudi neke vrste pohvala podmorniški tehnologiji.
Eden od razlogov za trčenje podmornic je bil glede na uradna pojasnila, ki so bila sicer zelo skopa, saj še vedno ne vemo, kje točno se je nesreča zgodila, ta, da jedrske podmornice na patruljah pogosto plujejo po približno istih poteh, te pa se občasno križajo. Kljub temu so možnosti za takšno trčenje glede na obširnost ocena izredno majhne. Fotografija je simbolična, prikazuje pa dve ruski jedrski podmornici.
Francosko obrambno ministrstvo je 6. februarja 2009 medijem razkrilo, da se je njihova jedrska podmornica razreda Triomphant med rutinsko patruljo v vodah Atlantskega oceana pred tremi dnevi zaletela v neznan predmet. Najverjetneje je šlo za potopljen ladijski zabojnik, so takrat poročali francoski mediji.
Da je bil zabojnik v resnici druga jedrska podmornica britanske izdelave, natančneje HMS Vanguard S28, je šele čez deset dni čisto mimogrede razkril takratni poveljnik britanske mornarice Jonathon Band.
Trčenje podmornic Triomphant in Vanguard je bilo zelo mehko, poškodovan pa ni bil nihče, sta takrat zatrdili vojski obeh držav. Če bi morali s prstom pokazati na nekoga, potem so bili za trčenje krivi Francozi, saj je bil Triomphant tisti, ki se je od zgoraj zaletel v drugo podmornico.
Vojaški podmornici sta imeli v času trčenja na krovu vsaka po 48 jedrskih bojnih glav. Mornarici Velike Britanije in Francije sta sicer zatrdili, da v nobenem trenutku ni bilo nevarnosti, da bi prišlo do poškodb ali izgube oborožitve katere od podmornic. Na fotografiji podmornica HMS Vanguard, ki pluje že od leta 1992.
Nesreča je bila pohvala tehnologiji za skrivanje podmornic pred sovražnikom
A valjenje krivde je bilo nesmiselno, saj podmornici druga druge preprosto nista videli. V času nesreče sta obe namreč najverjetneje uporabljali samo pasivni sonar, instrument za zaznavanje morebitnih bližnjih objektov z uporabo zvoka.
Pasivni sonar deluje tako, da zgolj posluša, ali je tam zunaj morda nekaj, kar bi oddajalo zvok - na primer druga podmornica. Aktivni sonar po drugi strani zvok tudi oddaja in nato posluša, ali se je odbil nazaj - morda od druge podmornice. Ker pa sta obe podmornici uporabljali pasivni sonar, nobena ni mogla slišati druge.
Preberite tudi: Kako je akula 30 let kraljevala svetovnim morjem?
Če vas zanimajo podmornice, kliknite na fotografijo za zelo zanimivo zgodbo o eni najbolj strahospoštovanja vrednih med vsemi, sovjetsko akulo.
Mornarici: Škoda na podmornicah je bila majhna. Žvižgač: To ni res. Lahko bi se končalo s katastrofo.
Po nesreči sta se obe podmornici vsaka v svojo domačo bazo vrnili brez pomoči vlačilcev. Večjo škodo je pri trčenju utrpela britanska podmornica. Najbolj je bil poškodovan njen stolp (struktura, ki ob dvigu podmornice proti površju najprej prebije gladino vode), saj je francoska Triomphant trčila naravnost vanj.
Skupna škoda na obeh plovilih (na fotografiji podmornica razreda Triomphant) je bila ocenjena na okoli 56 milijonov evrov.
A William McNeilly, nekdanji inženir na krovu britanskih jedrskih podmornic razreda Trident, med katere spada tudi HMS Vanguard, je leta 2015 razkril, da je britanska mornarica javnosti zamolčala prave razsežnosti nesreče, ki bi se v resnici lahko končala katastrofalno.
William McNeilly je znan po tem, da je izpostavil več varnostnih pomanjkljivosti in tehničnih napak razreda Trident, ponosa britanske mornarice. Med drugim je izjavil, da je v pomorske baze, kjer ima Velika Britanija parkirane podmornice z jedrskim orožjem, priti lažje kot v nekatere londonske diskoteke.
"To je to. Vsi bomo umrli."
McNeilly je v dokumentu, ki ga je objavila spletna stran Wikileaks, citiral enega od oficirjev, ki je bil na krovu HMS Vanguard v času trčenja s francosko podmornico:
"Mislili smo: To je to. Vsi bomo umrli. Francoska podmornica je s sprednjega dela naše utrgala velik kos in povzročila, da so komore s s stisnjenim zrakom prosto visele s plovila in udarjale po njegovih zunanjih stenah. Če bi razneslo samo eno od njih, bi to lahko sprožilo verižno reakcijo, zaradi katere bi potonili na dno oceana. Mornarica je ta podatek poskusila prikriti. Takrat so nam prvič prepovedali uporabo osebnih elektronskih naprav s kamero, da kdo ne bi fotografiral pravih posledic nesreče."
"Prometna nesreča" v Atlantiku ni bila prva, v kateri sta bili udeleženi podmornici
Dobro znan je tudi incident iz leta 1993, katerega okoliščine pa so bile malo drugačne kot v primeru trčenja britanske in francoske podmornice.
20. marca 1993 sta se v bližini polotoka Kola na skrajnem severozahodu Rusije lovili ameriška in ruska jedrska podmornica. Prva, USS Grayling, je drugo za krajši čas izgubila izpred oči. Ko se je ruski K-407 Novomoskovsk znova pojavil v vidnem polju Američanov, sta bili podmornici preblizu vsaksebi in ni bilo ne prostora ne časa za izogibalni manever.
Kljub trčenju nobena od podmornic ni bila resneje poškodovana. Incident se je sicer zgodil tik pred prvim srečanjem predsednika ZDA Billa Clintona in predsednika Rusije Borisa Jelcina. Fotografija je simbolična.
Še eno podobno trčenje se je zgodilo še dve leti prej. Tudi v tisti nesreči sta bili udeleženi ameriška in ruska podmornica. Žrtev ni bilo, je bila pa ameriška podmornica USS Baton Rouge poškodovana tako zelo, da so jo po incidentu upokojili.
Preberite tudi:
Deset najhujših nesreč podmornic
Upanja ni več. Reševanje podmornice s 44 člani posadke končano.
Skrivnost se poglablja: kje je novinarka iz podmornice? #video
8