Sreda, 26. 12. 2018, 20.09
5 let, 3 mesece
Še vedno več vprašanj kot odgovorov o luknji, ki je sprožila vesoljski preplah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
10
Ob koncu poletja so na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) opazili znižanje zračnega tlaka, ki ga je povzročila majhna luknja v steni ruskega modula na ISS. Luknjo so zakrpali z umetno smolo in krivdo za njen nastanek najprej pripisali meteoritu, pozneje pa zanjo okrivili človeško roko. Dva ruska kozmonavta sta, da bi zadevi prišli do dna, opravila nevaren vesoljski sprehod, eden od njiju pa je zdaj razkril prepričanje, da je bila luknja narejena iz notranjosti vesoljske postaje. Odgovorov na vprašanja ''kdaj, zakaj in kdo'' medtem še vedno ni.
Pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so uhajanje zraka iz notranjosti Mednarodne vesoljske postaje (v nadaljevanju ISS) zaznali 29. avgusta, astronavti pa so hitro odkrili krivca - luknjo s premerom dva milimetra v kapsuli Sojuz-MS09, s katero so 6. junija letos na ISS prispeli ruski, nemški in ameriški astronavt.
Mednarodna vesoljska postaja okrog Zemlje kroži že 20 let, prvi astronavti pa so na krov prispeli leta 2000. Razvoj ISS je do zdaj stal več kot 130 milijard evrov, kar pomeni, da je Mednarodna vesoljska najdražji znanstveni instrument v zgodovini.
Takratni prebivalci ISS so luknjo najprej zamašili s prstom, nato z lepilnim trakom in nazadnje z umetno smolo ter se sprva družno strinjali, da je luknjo povzročil mikrometeorit. Ti se v ISS namreč zaletavajo ves čas.
A že 3. septembra je ruska vesoljska agencija Roskozmos objavila sporočilo za javnost, da ne verjamejo, da je luknjo v ISS oziroma v njeno kapsulo Sojuz izvrtal meteorit, temveč da je šlo najverjetneje za tehnično napako, ki se je zgodila med pripravo Sojuza na vesoljski polet.
Ruska kozmonavta (na fotografiji Oleg Kononenko) sta izvedla vesoljski sprehod, da bi razkrila pravi vzrok za nastanek luknje v kapsuli Sojuz.
Luknja je povzročila trenje med Rusijo in ameriškimi astronavti
V ruskih medijih se je po izjavi Roskozmosa, da ne vedo natanko, kaj je povzročilo luknjo, a vse kaže na to, da jo je v Sojuz nekdo izvrtal, medtem začela pojavljati teorija, da je šlo za sabotažo ZDA.
Steno ruske kapsule naj bi navrtal kar eden od treh ameriških astronavtov, ki so bili v času odkritja luknje na ISS, kar pa je takratni poveljnik vesoljske postaje Drew Feustel ostro zanikal.
Tudi Dmitri Rogozin, prvi mož ruske vesoljske agencije Roskozmos, je septembra, po razkritju, da luknje v Sojuzu ni povzročil meteorit, temveč človek, javno povedal, da pri Roskozmosu za zdaj dopuščajo vse teorije, tudi tisto o morebitni sabotaži.
Vesoljski sprehod, kot ga še ni bilo
Ruska kozmonavta Oleg Kononenko in Sergej Prokopjev sta se medtem začela pripravljati na nenavaden in precej nevaren vesoljski sprehod.
Da bi prišla do dna neznanemu nastanku luknje v Sojuzu, sta se 11. decembra kar osem ur ukvarjala z razstavljanjem enega od zunanjih slojev oklepa kapsule Sojuz, da bi se do luknje prebila z zunanje strani in zbrala vzorce morebitnega dokaznega gradiva.
Poglejte, kako sta kozmonavta zunanjost ISS napadla kar z nožem:
Vzorce sta kozmonavta 20. decembra vzela s seboj, ko sta se vračala na Zemljo, kjer jih je v analizo prevzela ruska vesoljska agencija Roskozmos.
Ali je luknjo nekdo izvrtal pomotoma ali namenoma, še vedno ni jasno
Na tiskovni konferenci agencije v začetku tega tedna je kozmonavt Sergej Prokopjev nato izrazil prepričanje, da je bil tisti, ki je izvrtal sumljivo luknjo, skoraj zagotovo v notranjosti kapsule Sojuz.
Dokončno ugotovitev, ali je luknja nastala še na Zemlji ali pa že v vesolju, je Prokopjev sicer prepustil ruskim preiskovalcem, ki za zdaj še niso našli nobenega trdnega dokaza ne za en ne za drug scenarij, je pa tudi sam odločno zavrnil ugibanje, da bi kaj tako nevarnega naredil eden od astronavtov.
Sergej Prokopjev 20. decembra po vrnitvi na Zemljo. Na Mednarodni vesoljski postaji je preživel 197 dni.
Fotografija luknje sicer dopušča obe možnosti, torej tako vrtanje v vesolju kot na Zemlji.
Sledovi svedra ob luknji (zgoraj) nakazujejo na to, da je imel tisti, ki jo je naredil, težave z natančnostjo vrtanja, kar bi se v vesolju lahko zgodilo, saj bi bilo zaradi odsotnosti gravitacije vrtalni stroj zelo težko držati na mestu.
A prav zaradi težavnosti vrtanja med lebdenjem je po drugi strani malo verjetno, da bi nekomu v vesolju uspelo izvrtati tako globoko luknjo, ki je v kapsuli Sojuz za nameček še na težko dostopnem mestu. Nekateri opozarjajo tudi, da bi astronavta zaradi trenja med vrtanjem lahko zavrtelo.
Preberite tudi:
10