Ponedeljek, 9. 11. 2020, 18.48
3 leta, 5 mesecev
Prelomni test prevoznega sredstva prihodnosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,80
4
Ameriško podjetje Virgin Hyperloop je v prototipno kapsulo futurističnega istoimenskega transportnega sistema, ki bo lahko dosegel hitrost prek tisoč kilometrov na uro, prvič povabilo potnike. Prostovoljca sta sicer potovala več kot petkrat počasneje od obljubljene končne hitrosti Hyperloopa, toda led je prebit. Virgin Hyperloop prvo komercialno traso napoveduje že za prihodnje leto.
Kaj je Hyperloop?
Hyperloop je sistem za prevoz potnikov in tovora v posebnih kapsulah, ki potujejo po ceveh s premerom nekaj metrov. Zamislil si ga je Elon Musk, ustanovitelj proizvajalca električnih avtomobilov Tesla Motors in vesoljskega podjetja SpaceX.
Kapsule sistema Hyperloop podobno kot superhitri šanghajski vlak Transrapid ali japonski SCMaglev lebdijo na magnetni blazini.
Iz cevi, v kateri so kapsule za prevoz potnikov, je izčrpana večina zraka, zračni tlak je v njih tudi do desetkrat nižji kot zunaj. Kapsul med potovanjem po cevi zračni upor in trenje zato ne ovirata tako kot zunaj. Zaradi tega lahko v teoriji dosežejo hitrost tudi nekaj tisoč kilometrov na uro.
Elon Musk je predvidel, da bi lahko Hyperloop potnike varno prevažal s povprečno hitrostjo okrog tisoč kilometrov na uro, najvišja bi dosegla okrog 1.200 kilometrov na uro.
Če bi imeli daljšo testno progo, bi šlo hitreje
Prva Hyperloopova potnika sta bila zaposlena v podjetju Virgin Hyperloop, enem od številnih, ki po predlogi Elona Muska razvijajo svoj lastni transportni sistem.
Virgin Hyperloop je, takrat kot še Hyperloop One, maja 2016 demonstriral prvo vožnjo prototipne potovalne kapsule. To je njihova najnovejša testna cev, v kateri so opravili že več kot 400 voženj s kapsulo, a še nikoli s človeško "posadko".
Sari Luchlan in Josh Giegel sta v prototipni potovalni kapsuli 500 metrov prepotovala v približno 15 sekundah. Pospešila sta sicer le do okrog 160 kilometrov na uro.
Testna cev podjetja Virgin Hyperloop je namreč veliko prekratka za doseganje hitrostnih rekordov. Pri tisoč kilometrih na uro bi kapsula v 15 sekundah prepotovala kar 4,2 kilometra.
V potovalni kapsuli XP-2, ki je bila zasnovana s pomočjo danskega arhitekta in oblikovalca Bjarkeja Ingelsa, bo prostora za 23 potnikov. Prototipna je nekoliko manjša.
Pri Virgin Hyperloop, za katerim stoji britanski milijarder in serijski podjetnik Richard Branson, napovedujejo, da bi lahko prve komercialne trase futurističnega transportnega sistema, ki bi, na primer, povezovale letališča z mesti, odpirali že prihodnje leto.
Pred uvedbo novega načina potovanja je sicer še precej preprek. Virgin Hyperloop (in druga podjetja, ki razvijajo sistem) mora najprej dokazati, da je frčanje po namagnetenih ceveh s tisoč kilometri na uro varno.
Sari Luchlan in Josh Giegel, prva potnika v sistemu Hyperloop. Potniška kabina je po navedbah podjetja zasnovana tako, da potniki pozabijo, da s tisoč kilometri na uro drvijo po klavstrofobično ozki cevi.
Nato jih čaka pridobivanje dovoljenj za gradnjo sistema, na koncu pa še iskanje odgovora na vprašanje: kdo bo to kupil in plačal? Po oceni iz leta 2016 bo kilometer cevi za komercialno omrežje Hyperlooop bistveno dražji od kilometra proge za superhitre vlake, in sicer naj bi stal med 50 in 67 milijoni evrov.
Preberite tudi:
4