Poslovil se je oče Commodorja

Preživel je holokavst Tramiel se je rodil leta 1928 judovski družini na Poljskem. Med drugo svetovno vojno so ga v rosnih najstniških letih zajeli Nemci in skupaj z družino poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Pozneje so ga skupaj z očetom premestili v delavsko taborišče Ahlem, nedaleč stran od Hannovra, kjer je tudi dočakal svojo osvoboditev leta 1945. Dve leti po tem je emigriral v svet novih priložnosti, Združene države Amerike, kjer se je sprva začasno pridružil ameriški vojski in se izučil v obrti popravljanja pisarniške opreme.

Sam svoje usode krojač Ko je osvojil dovolj znanja, se je odločil, da bo stopil na samostojno pot, in tako je v New Yorku odprl popravljalnico in prodajalno pisalnih strojev. Ker mu je posel dobro šel, je svoje storitve že po nekaj letih razširil. Podjetje je preselil v Toronto v Kanadi in ga preoblikoval v proizvodnjo poslovnih naprav. Vedno si je prizadeval za tehnološki napredek, zato je ponudbo pisalnih strojev kmalu razširil še s široko paleto drugih naprav. Najprej so prišli na vrsto kalkulatorji, kmalu zatem, natančneje leta 1977, pa še namizni računalniki. Prvi med njimi je bil Commodore PET, sledili pa so mu še drugi.

Rodila se je zvezda Pod znamenitim sloganom "computers for the masses, not the classes" (računalniki za vsak žep) je bil Commodore v prvi polovici 80. let prejšnjega stoletja vodilni v industriji, glavna razloga pa sta bila VIC-20, ki je prišel na trg leta 1981, ter ena največjih ikon računalniškega sveta, Commodore 64 iz leta 1982.

C64 je pomenil prelomnico v zgodovini elektronike. Definiral je podobo in občutek sodobnega namiznega računalnika, prav tako pa je močno pripomogel k razvoju videoiger. Čudo tehnike, imenovano računalnik, je bilo naenkrat dostopno vsakemu, o čemer pričajo tudi rekordne prodajne številke, ki kažejo, da so po vsem svetu prodali kar 20 milijonov primerkov.

S svojo dostopnostjo pa je bil C64 glavni vzrok tudi za fenomen, imenovan "spalnično programiranje". Sestavljanje programov in iger je namreč s tem hišnim mlinčkom čez noč postalo dostopno praktično vsakemu zanesenjaku, ki so ga tovrstne reči vsaj malo zanimale. "Nedeljski" hobi je tako v marsikaterem gospodinjstvu kmalu prešel v bolj resne vode in nastala so številna uspešna podjetja, ki so nadalje utirala pot računalniški industriji. Za primer naj navedemo zgolj Codemasters in Rare, ki uspešno obratujeta še danes.

V reševanje Atarija Leta 1984 se je Tramiel odločil, da bo zapustil matično podjetje, s katerim je sodobne tehnologije približal množicam, in si privoščil malce oddiha. Ta ni trajal prav dolgo, saj so ga prsti kmalu spet zasrbeli v želji po novem ustvarjanju.

Tako je še istega leta kupil delež Atarija, ki je po sesutju trga videoiger leta 1983 padel v globoko brezno, iz katerega ni bilo videti rešitve. In sicer do prihoda Jacka Tramiela. Z razvojem računalnika Atari ST je namreč podjetje praktično lastnoročno znova postavil na noge in potegnil nazaj v zelene številke (že v naslednjem letu so imeli kar 25 milijonov dolarjev dobička).

Proti koncu 80. let je vodenje prepustil sinu, sam pa se je počasi umaknil iz industrije in se usmeril v bolj humanitarna področja, kjer je bil dejaven vse do svoje smrti.

Definiral je prihodnost Ni dvoma, Jacka Tramiel je bil vizionar in revolucionar, ki bo v zgodovinskih analih ostal večno zapisan z zlatimi črkami. Začrtal je smernice sodobnega računalništva in močno vplival na razvoj igričarske industrije, tlakoval pa je tudi pot sodobnim velikanom, kot sta Bill Gates in pokojni Steve Jobs.