SiolNET. Digisvet Novice
8,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pogrešanega bogataša so našli v covid oazi za elito

8,25

termometer

Larry Page
Soustanovitelj Googla Larry Page se nikoli ni rad pojavljal v javnosti, zato ni presenetljivo, da so ga po poldrugem letu od "izginotja" izsledili na tako rekoč samotnem tropskem otoku sredi Tihega oceana. Foto: Reuters

Nekako v času lanske razglasitve pandemije koronavirusne bolezni se je iz javnosti povsem umaknil Larry Page, soustanovitelj internetnega velikana Google in trenutno šesti najbogatejši človek na svetu. Ne le to, zdelo se je, da je že tako precej skrivnostni Page, ki je redko dajal intervjuje, o njegovem osebnem življenju pa je znanega zelo malo, dobesedno izginil z obličja Zemlje. Zdaj se je izkazalo, da se je obdobje epidemije bolezni covid-19 odločil prevetriti v rajski državi, ki prestop meje v času pandemije omogoča le najpremožnejšim. 

Katalin Karikó Digisvet Genialka, ki bi ji po koncu epidemije moral ploskati ves planet

Larry Page je skupaj z dolgoletnim poslovnim partnerjem Sergeyem Brinom, skupaj sta ustanovila Google, decembra 2019 iz rok izpustil vajeti Googlove krovne družbe Alphabet in se po več kot dvajsetih letih poslovil od ene od uradnih vodilnih funkcij v podjetju. "Uradnih" zato, ker imata tako Page kot tudi Brin kot lastnika posebnih glasovalnih delnic družbe Alphabet v teoriji še vedno največjo moč odločanja in lahko, če se jima tako zazdi, še vedno odstavljata ali nameščata kadre oziroma vlečeta poslovne poteze.

Ko večino ljudi karkoli zanima, to poiščejo z Googlom. Ko si želijo ogledati določen videoposnetek ali poslušati glasbo, odprejo YouTube. E-pošto poldruga milijarda ljudi pošilja z Gmailom. Osemdeset odstotkov uporabnikov ima pametni telefon z operacijskim sistemom Android. Vse to samo zato, ker sta se leta 1995 spoznala Larry Page (levo) in Sergey Brin (desno). Soustanovitelja Googla si ob prvem srečanju leta 1995 nista bila posebej všeč, saj je vsak od njiju menil, da je drugi nadležen. Kljub temu sta med doktorskim študijem računalništva na prestižni ameriški univerzi Stanford odkrila, da ju druži dovolj skupnih zanimanj, da lahko skupaj naredita nekaj velikega. Ko večino ljudi karkoli zanima, to poiščejo z Googlom. Ko si želijo ogledati določen videoposnetek ali poslušati glasbo, odprejo YouTube. E-pošto poldruga milijarda ljudi pošilja z Gmailom. Osemdeset odstotkov uporabnikov ima pametni telefon z operacijskim sistemom Android. Vse to samo zato, ker sta se leta 1995 spoznala Larry Page (levo) in Sergey Brin (desno). Soustanovitelja Googla si ob prvem srečanju leta 1995 nista bila posebej všeč, saj je vsak od njiju menil, da je drugi nadležen. Kljub temu sta med doktorskim študijem računalništva na prestižni ameriški univerzi Stanford odkrila, da ju druži dovolj skupnih zanimanj, da lahko skupaj naredita nekaj velikega. Foto: Reuters

Po izstopu iz Googla oziroma družbe Alphabet je Larry Page, čigar vrednost premoženja je danes ocenjena na 99,9 milijarde evrov, s čimer se uvršča na šesto mesto na lestvici najbogatejših Zemljanov, izginil neznano kam.

Page je sicer od nekdaj veljal za bolj zadržanega in zasebnega od Googlovega dvojca Page-Brin, a tako dolgega odmora od pojavljanja v medijih si še ni privoščil. 

Eno manj znanih dejstev o Larryju Pagu je, da ima že od leta 1999 neozdravljivo paralizo glasilk. Čeprav ga proučujejo že več kot desetletje in upoštevajo tudi njegovo obolelo ščitnico (Page ima tudi Hashimotov tiroiditis, avtoimunsko bolezen ščitnice, ki enkrat v življenju prizadene okrog pet odstotkov ljudi), zdravniki še vedno ne vedo natančno, zakaj ima Larry Page paralizirane glasilke. Sam njihovo stanje, ki je povzročilo, da ima veliko mehkejši in tresoč glas kot včasih, pripisuje dvema hudima prehladoma. Eno manj znanih dejstev o Larryju Pagu je, da ima že od leta 1999 neozdravljivo paralizo glasilk. Čeprav ga proučujejo že več kot desetletje in upoštevajo tudi njegovo obolelo ščitnico (Page ima tudi Hashimotov tiroiditis, avtoimunsko bolezen ščitnice, ki enkrat v življenju prizadene okrog pet odstotkov ljudi), zdravniki še vedno ne vedo natančno, zakaj ima Larry Page paralizirane glasilke. Sam njihovo stanje, ki je povzročilo, da ima veliko mehkejši in tresoč glas kot včasih, pripisuje dvema hudima prehladoma. Foto: Reuters

Januarja letos so se nato začele širiti informacije, da se je Larry Page pred javnostjo in globalno pandemijo bolezni covid-19 umaknil na tropsko otočje Fidži. Z državo v južnem Pacifiku so ga povezali po novici, da je Page za skoraj 40 milijonov evrov kupil superjahto, ki so jo v tistem obdobju opazili na Fidžiju

Damian Merlak Digisvet Slovenski milijonar vozi "zverino", o kateri lahko mnogi le sanjajo

Da soustanovitelj Googla med pandemijo koronavirusne bolezni res "vedri" v tihomorskem raju, je pred nekaj dnevi nato potrdil medij Business Insider. Larryja Paga so lokalni prebivalci namreč v zadnjem letu večkrat opazili tako na plovilu kot med vodnimi športi. Bival naj bi na razmeroma majhnem otoku Tavarua, ki je znan po svoji srčasti obliki in privlačnosti za deskarje na vodi. 

Pojavile so se tudi govorice, da je Page kupil enega od fidžijskih nekaj več kot 300 otokov. Gre za naložbo, o kateri je Page javno na glas razmišljal že pred slabima dvema letoma ob sestopu z vodstvenega mesta v družbi Alphabet. Takrat je dejal, da sanja o lastnem delčku sveta, na katerem bi lahko tehnološki moguli varno eksperimentirali stran od oči regulatorjev in medijev. 

Govorice, da je Page kupil otok in se morda nanj preselil tudi za stalno, je pred nekaj dnevi med drugim sprožila novica, da naj bi Page januarja kupljeno jahto tudi že prodal. Govorice, da je Page kupil otok in se morda nanj preselil tudi za stalno, je pred nekaj dnevi med drugim sprožila novica, da naj bi Page januarja kupljeno jahto tudi že prodal. Foto: Unsplash

Na Fidžiju je turizem trenutno praktično ukinjen. Dobrodošli so le gostje, ki imajo res veliko denarja.

Tropsko otočje je zaradi izredno hitre rasti primerov okužb z novim koronavirusom v začetku poletja tako rekoč ukinilo turizem, svojo daleč najpomembnejšo gospodarsko panogo. Meja Fidžija je razen v primeru dveh izjem za obiskovalce zaprta.

Obe izjemi, ki omogočata obisk Fidžija tudi v času epidemije, sta pogojeni s tem, da je turist zelo premožen. Prva je zakup celotnega otoka za obdobje počitnikovanja na Fidžiju, pri čemer cene najema segajo od slabih deset tisoč ameriških dolarjev za najmanjši otok do prek 60 tisoč dolarjev za največjega in najbolje opremljenega. Cena je na noč, seveda. 

Na Fidžiju šele zdaj doživljajo konkreten prvi val epidemije bolezni covid-19. V zadnjih dveh mesecih se je število aktivno okuženih otočanov povzpelo z manj kot 200 na skoraj 20 tisoč oziroma se povečalo tako rekoč stokratno. Do konca letošnjega maja so zaradi koronavirusne bolezni na Fidžiju umrle le štiri osebe, trenutno pa je število umrlih že preseglo 200.  Na Fidžiju šele zdaj doživljajo konkreten prvi val epidemije bolezni covid-19. V zadnjih dveh mesecih se je število aktivno okuženih otočanov povzpelo z manj kot 200 na skoraj 20 tisoč oziroma se povečalo tako rekoč stokratno. Do konca letošnjega maja so zaradi koronavirusne bolezni na Fidžiju umrle le štiri osebe, trenutno pa je število umrlih že preseglo 200. Foto: Unsplash

Druga izjema je obisk prek sistema tako imenovanih modrih pasov (Blue Lanes), ki so namenjeni lastnikom oziroma najemnikom luksuznih jaht in superjaht (ter zasebnih letal).

Gre za hibridni model počitnikovanja in karantene, ki turistom omogoča razmeroma prosto plutje po otočju, a pod pogojem, da določeno obdobje ostajajo v samoizolaciji oziroma ne zapuščajo svojih plovil. Pri tem nanje prek posebne mobilne aplikacije med drugim pazi tudi fidžijska mornarica. 

boris johnson Digisvet Na Otoku bodo z različico delta živeli (skoraj) sproščeno, pri nas pa zaradi nje grozijo zapiranja – zakaj?

Zvijača, s katero so države reševale svoje proračune, bogati pa so se izogibali epidemiološkim ukrepom

Lani poleti so nekatere otoške države v epidemiji koronavirusne bolezni odkrile novo tržno nišo. Predvsem bogatim Američanom, ki zaradi hude epidemiološke slike v ZDA niso smeli potovati tako rekoč nikamor, so začele prodajati državljanstva. Američani so se s tem izognili potovalnim omejitvam in tudi pobegnili pred ukrepi za zajezitev širjenja virusa v domovini, države, ki so prodajale potne liste, pa so se tudi na ta način borile proti proračunski luknji, ki jo je povzročilo zaustavljanje gospodarstva. 

Med državami, ki so prodajo novih državljanstev spremenile v zelo dobičkonosno dejavnost, je prednjačil Barbados. 

Barbados je imel lani poleti zelo ugodno epidemiološko sliko. Barbados je imel lani poleti zelo ugodno epidemiološko sliko. Foto: Pixabay

Strankam, torej potencialnim novim državljanom, so do 1. decembra lani ponujali tako imenovane "družinske pakete". Štirje potni listi so stali 132 tisoč evrov, kupec oziroma novopečeni državljan pa se je moral tudi zavezati, da bo v državi kupil nepremičnino oziroma posest v minimalni vrednosti 177 tisoč evrov in njen lastnik ostal vsaj sedem let. 

Pod podobnimi pogoji so državljanstva ponujale tudi druge karibske otoške države, kot so Antigva in Barbuda, Grenada, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis. 

Larry Ellison Digisvet Beg na Havaje in rušenje hiše: bizarna poteza zelo bogatega plejboja

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin