SiolNET. Digisvet Novice
4,07

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Po zelo nerodnem padcu je umrl sloviti znanstvenik

4,07

termometer

Freeman Dyson
Freeman Dyson je dočakal častitljivo starost, ob smrti je imel namreč že 96 let. Foto: Getty Images

Zaradi poškodb, ki jih je utrpel med padcem po stopnicah na prestižni univerzi Princeton, je v petek umrl svetovno znani britanski matematik in fizik Freeman Dyson. Legendarni znanstvenik je veljal za enega najbolj plodovitih teoretikov 20. stoletja, širša javnost pa ga najverjetneje pozna predvsem po ideji za tako imenovano Dysonovo sfero, megalomansko sončno elektrarno vesoljnih razsežnosti. 

96-letni Freeman Dyson se je v sredo mudil v svoji pisarni na Inštitutu za višji študij (IAS) na ameriški univerzi Princeton, ki je bil njegov dom več kot 60 let. Med obiskom univerze je nesrečno padel po stopnicah in se tako hudo poškodoval, da je v petek umrl v bolnišnici, je za ameriške medije potrdila njegova hči Mia Dyson

Znani ljudje, ki so nas že zapustili v letu 2020:

Ogromno je prispeval k boljšemu razumevanju najbolj zapletenih teorij

Kot so v odzivu na smrt svojega dolgoletnega sodelavca zapisali na IAS, je bil Freeman Dyson izjemen znanstvenik, ki je s svojim revolucionarnim načinom razmišljanja med drugim uspešno pomagal zapolniti vrzel med kvantnim in človeškim svetom.

Freeman Dyson (levo) je bil v znanosti še posebej cenjen zato, ker mu je uspelo teorije briljantnega fizika Richarda Feynmana (desno) o tako imenovani kvantni elektrodinamiki združiti oziroma strniti v obliko, ki so jo lahko razumeli tudi drugi fiziki. Freeman Dyson (levo) je bil v znanosti še posebej cenjen zato, ker mu je uspelo teorije briljantnega fizika Richarda Feynmana (desno) o tako imenovani kvantni elektrodinamiki združiti oziroma strniti v obliko, ki so jo lahko razumeli tudi drugi fiziki. Foto: Wikimedia Commons

Pri IAS so v posvetilu Freemanu Dysonu ob teoretični fiziki izpostavili tudi njegovo delo na drugih področjih, kot so jedrska fizika, fizika trdne snovi, astrofizika, feromagnetizem, biologija. Za svoja dognanja je prejel prestižna odlikovanja, kot so medalja Maxa Plancka, Lorentzova medalja, nagrada Enrica Fermija in Templetonova nagrada. 

Zanimivo je, da je Dyson fiziko na dveh izmed najbolj prestižnih šol v ZDA, univerzah Cornell in Princeton, dolga leta poučeval kljub temu, da v nasprotju s številnimi podobno prepoznavnimi znanstveniki ni imel doktorata. 

Dyson je v zadnjem desetletju življenja postal znan tudi zaradi svojevrstnega pogleda na podnebne spremembe. Ovrgel je sicer obtožbe, da je tako imenovani "podnebni zanikovalec", torej nekdo, ki ne verjame v globalno segrevanje, a opozarjal, da znanstveniki verjetno še ne vedo vsega in da so njihovi modeli za napovedovanje podnebne prihodnosti morda zgrešeni. Dyson je v zadnjem desetletju življenja postal znan tudi zaradi svojevrstnega pogleda na podnebne spremembe. Ovrgel je sicer obtožbe, da je tako imenovani "podnebni zanikovalec", torej nekdo, ki ne verjame v globalno segrevanje, a opozarjal, da znanstveniki verjetno še ne vedo vsega in da so njihovi modeli za napovedovanje podnebne prihodnosti morda zgrešeni. Foto: Getty Images

Sojuz, ISS, raketa Digisvet Posneli so enega najredkejših prizorov, ki pa jih bo morda vse več

Mnogi ga poznajo po zaslugi filmske Dysonove sfere

Eni od številnih teorij Freemana Dysona se je uspelo prebiti tudi v popkulturo. Imenoval jo je Dysonova sfera oziroma Dysonova krogla. 

Dysonova sfera je velikanska hipotetična struktura, ki v celoti objame zvezdo in s tem "ujame" oziroma izkoristi vso energijo, ki jo zvezda oddaja.

Ob Dysonovi sferi, ki je zvezdo obdajajoča rigidna struktura, si je Freeman Dyson zamislil še Dysonov obroč, torej le en sklenjen krog zbiralcev zvezdine energije, in Dysonov roj, pri katerem pa gre za mrežo satelitskih sončnih oziroma zvezdnih elektrarn. Ob Dysonovi sferi, ki je zvezdo obdajajoča rigidna struktura, si je Freeman Dyson zamislil še Dysonov obroč, torej le en sklenjen krog zbiralcev zvezdine energije, in Dysonov roj, pri katerem pa gre za mrežo satelitskih sončnih oziroma zvezdnih elektrarn. Foto: Flickr / Kevin Gill / Creative Commons

Takšen objekt bi bil logičen naslednji korak napredne civilizacije, ki je za potrebe svoje širitve v vesolje iztrošila vse energetske zaloge domačega planeta in okoliških lun ali asteroidov. 

Dyson je zato predlagal, da bi se moralo človeštvo pri iskanju znakov življenja v vesolju osredotočiti tudi na zaznavanje Dysonovih sfer, saj je možno, da je kdo drug že zgradil kaj podobnega. Leta 2015 so znanstveniki ob opazovanju zvezde KIC 8462852 že posumili, da so zaznali nekaj prav takega

Dysonova sfera se zelo pogosto pojavlja v znanstveni fantastiki. Med drugim so jo kot že delujočo zvezdno elektrarno pokazali v televizijskih serijah Zvezdne steze in Futurama ter v nedavnem megalomanskem hitu Maščevalci: Brezmejna vojna (Avengers: Infinity War). Zelo številne so tudi omembe in upodobitve Dysonove sfere v literaturi in videoigrah. 

Preberite tudi:

Hladna vojna, tajni agent Digisvet Filmska akcija tajnih agentov CIA, ki so tvegali 3. svetovno vojno Mirko Tuš Digisvet Obljuba Mirka Tuša, o kateri je govorila vsa Slovenija Majk Digisvet V tragični nesreči je umrl znani teoretik zarot #video Larry Tesler Digisvet Umrl je človek, ki je milijonom ljudi prihranil ogromno časa

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin