Torek, 23. 6. 2015, 12.40
7 let, 12 mesecev
Pet poglavitnih razlogov, zakaj je internet lahko nevaren za otroka in mladostnike
Tako kot v pravem svetu so tudi v internetnem prav otroci in mladostniki najbolj izpostavljeni morebitnim nevarnostim predvsem zato, ker nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi prepoznali vsako nevarnost in se na njo pravočasno in ustrezno odzvali.
Toda v svetu interneta se pogosto zgodi, da imajo starši manj znanja in izkušenj z internetnimi storitvami, zaradi česar lahko tudi oni spregledajo nevarnosti, ki bi lahko škodile njihovim otrokom. Ta ovira postane še večja, če otrok in starši nimajo sprotne, iskrene in popolne komunikacije o tem, kako otrok uporablja internet in kaj ob tem vidi in doživlja.
Katere so torej najpogostejše grožnje, pred katerimi je treba obvarovati (predvsem) otroke in mladostnike?
Toda nimajo vsi uporabniki interneta dobrih namenov, temveč internet izkoriščajo za uresničevanje svojih nespodobnih namenov – od tistih, ki se želijo finančno okoristiti, do tistih najbolj nagnusnih. Težava je, da pri stikih prek interneta velikokrat sploh ne vemo, koga imamo zares na drugi strani, številnim otrokom, najstnikom in celo staršem pa ne uspe prepoznati internetnega plenilca, dokler gre vse skupaj že predaleč – ko poskusi vzpostaviti neposreden stik z otrokom.
Ustvarjanje novih vezi prek interneta je veliko udobnejše kot v pravem svetu, a ob tem je treba vedeti, da je na internetu vsak lahko to, kar hoče biti, in ne nujno to, kar v resnici je. To pomeni, da nepridipravi lahko prikrijejo tudi svoje temne plati, a tudi to, da se otrok ob prijavi na spletno stran lahko zlaže o svoji starosti in tako dostopa do vsebin, ki so popolnoma neprimerne za njegovo starost. Nevarnost je torej na obeh straneh.
O zlaganih profilih: marsikateri otrok se prehitro želi predstaviti kot polnoletnik – tako lahko pride do strani z nestrpno, nasilno ali neprimerno vsebino. Ena od pogostih starševskih dilem je, ali namestiti programe za starševski nadzor ali kako drugače nadzorovati ali omejiti otrokov dostop do interneta, a je najpogostejši odziv nadobudneža bolj skrivnostno ravnanje in nezaupanje. Najbolje je razviti tak odnos, pri katerem se otrok ne bo obotavljal v vsakem trenutku poiskati nasveta pri svojih starših.
Za začetek, ali vi in vaši otroci veste, da je pri mnogo zelo priljubljenih družbenih omrežjih privzeta nastavitev zasebnosti uporabniškega profila "javno", kar pomeni, da objavljeno vsebino najde in vidi vsakdo? Tudi tisto, kar je bilo objavljeno pred leti.
Morda imate srečo in ste s svojim otrokom razvili dober odnos, ki temelji na zaupanju. Tudi če vam otrok zaupa in razume, da osebnih in občutljivih podatkov ni dobro razkrivati po internetu, še vedno ne morete z gotovostjo trditi, ali je vaša priporočila tudi dosledno spoštoval. Zato si tudi takrat, ko med vama obstaja dober odnos, vzemite nekaj časa in volje, da pogledate, kaj dela. Le glejte, da otrok tega ne bo doživljal kot kazen ali omejevanje, ker se bo potem začel (bolj) skrivati – starši pa naj se zavedajo, da v večini primerov otroci in zlasti najstniki bolje vedo, kako prikriti svoje sledove, kot pa starši vedo, kako te odkriti.
- se nadaljuje –