V švicarskem kantonu Vaud, katerega glavno mesto je Lozana, so razkrili program množičnega nadzora, s katerim bi lahko spremljali več sto tisoč državljanov.
Čeprav v kantonu Vaud živi manj kot deset odstotkov švicarskega prebivalstva, švicarski mediji poročajo, da so v njem opravili približno polovico vseh prisluškovanj v državi.
Edini švicarski nacionalni časnik v francoščini Le Temps je takšno množično nadzorovanje državljanov opisal kot "razpredanje ogromne mreže čez vse Ženevsko jezero z namenom ujeti nekaj iskanih rib".
Kantonalne oblasti upravičujejo prisluškovanja s preiskavami o vrsti lanskih ropov oklepnih vozil za dostavo gotovine. Teh ropov je bilo že toliko, da so zavarovalnice odklonile nadaljnje kritje dostav gotovine v kantonu Vaud.
Čeprav v kantonu Vaud živi manj kot deset odstotkov švicarskega prebivalstva, švicarski mediji poročajo, da so tam opravili približno polovico vseh prisluškovanj v državi.
Natančnega števila telefonov, ki so jim prisluškovali, ni mogoče zanesljivo oceniti, a Le Temps poroča, da bi bilo teh lahko tudi več sto tisoč.
Oblasti kantona Vaud svoja preiskovalna dejanja usmerjajo praktično na vse, ki se znajdejo v določenem delu kantona. "Gledamo vsakogar, vendar vsakogar ne poslušamo," so opisali svoje obveščevalne dejavnosti. "Poslušamo samo tiste, ki bi lahko ustrezali morebitnim storilcem," je za omenjeni švicarski časnik, ki sicer izhaja v Lozani, povedal glavni kantonalni tožilec Eric Cottier.
Coitier vztraja, da ni pravilno razmišljanje o množičnem prisluškovanju, ker "surovih podatkov preostalih virov ne preiskujemo, ne izkoriščamo in ne nadzorujemo".
Coitier še dodaja, da so prisluškovanja pripeljala do več aretacij v francoskem Lyonu, ki so povezane z ropi v kantonu Vaud, in da je to še en dokaz več o upravičenosti teh preiskovalnih dejavnosti.
Natančnega števila telefonov, ki so jim prisluškovali, ni mogoče zanesljivo oceniti, a Le Temps poroča, da bi bilo teh lahko tudi več sto tisoč.
Toda številni pravni strokovnjaki, zlasti zagovorniki osebnih pravic in pravic do zasebnosti, ne delijo njegovega stališča. Po njihovem mnenju gre za obliko množičnega nadzora, kjer so tarče večinoma povsem nedolžni ljudje, ki večinoma nikoli ne bodo vedeli, da jih preiskovalci opazujejo, je za luzernski dnevni časopis povedal Martin Steiger, odvetnik in govorec ene od švicarskih skupin za varstvo zasebnosti.
Švicarji so sicer v enem od svojih referendumov pred štirimi leti skoraj z dvotretjinsko večino (a ob le 43-odstotni udeležbi) podprli zakon, ki je varnostnim in obveščevalnim službam dal precej večja pooblastila pri sledenju elektronskim komunikacijam, kot so telefonski pogovori in elektronska pošta.
Oblasti vztrajajo, da takšna pooblastila potrebujejo le za lov na najhujše teroriste in da jih ne uporabljajo več kot kakšnih desetkrat na leto.
Švicarski konfederaciji pa takšne prisluškovalne afere vsekakor niso tuje. Ena od največjih se je zgodila leta 1999, ko se je izvedelo, da so varnostne službe spremljale kar 900 tisoč posameznikov, predvsem njihovo politično in sindikalno opredelitev.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.