Sobota, 5. 9. 2020, 12.11
3 leta, 7 mesecev
Nova megagradnja v Evropi, plačal jo bo veliki Apple
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,66
12
Vetrni elektrarni na Danskem bosta Applu tlakovali pot do tako imenovane karbonske nevtralnosti, ki jo želi podjetje doseči do leta 2030. To pomeni, da takrat noben vidik Applovega poslovanja ne bo več negativno vplival na okolje.
Ameriški tehnološki velikan Apple na Danskem gradi največji svetovni vetrni elektrarni na kopnem. Stolpa rekordnih vetrnih turbin bosta visoka okrog 200 metrov, z elektriko pa bosta zalagali Applov podatkovni center v Viborgu.
Applovi vetrni elektrarni bosta postavljeni v bližini danskega mesta Esbjerg, vsako leto pa bosta proizvedli okrog 62 gigavatnih ur električne energije, kar je dovolj za potrebe 20 tisoč gospodinjstev. Ta bodo tudi dobila presežek elektrike, ki ga ne bo zmogel porabiti Applov danski podatkovni center.
Apple bo s tem projektom dvignil dimenzijski standard za vetrne elektrarne na kopnem (onshore), saj so stolpi največjih praviloma visoki med 160 in 170 metri.
Vetrne elektrarne na morju oziroma tako imenovane turbine offshore so medtem pogosto višje od 200 metrov.
Megagradnja na Danskem, ki bo obenem tudi eksperimentalni poligon za razvoj turbin offshore, je del Applovega načrta, da podjetje do leta 2030 ogljični odtis svojega celotnega poslovanja zmanjša na ničlo.
Naložbo v obnovljive vire energije v Evropi je že lani sicer napovedal tudi internetni velikan Google. Ker širi obseg svojih evropskih podatkovnih centrov, potrebuje dodatno elektriko, zato je v gradnjo novih vetrnih in sončnih elektrarn vložil kar milijardo evrov.
Googlova naložba v Evropo je pomembna tako s poslovnega kot okoljevarstvenega vidika. Google bo dodatno okrepil svojo prisotnost na stari celini, obenem pa bo to storil brez dodatnega plačila okoljskega davka, saj bosta njegove nove evropske kapacitete poganjala sonce in veter.
Z Googlovim denarjem bodo zrasle štiri nove sončne oziroma vetrne elektrarne, in sicer na Finskem, Švedskem, Danskem in v Belgiji. Novi Googlovi podatkovni centri bodo skupaj z infrastrukturo, ki jo je Google v Evropi že zgradil, v Evropski uniji medtem odprli 13 tisoč delovnih mest.
12