Prizor iz iglastega gozda na Finskem, kjer so se tla premikala tudi za več kot pol metra. Pojav je osupljiv, a tudi potencialno nevaren.
Foto: YouTube / Posnetek zaslona
Internet skoraj vsako leto obnorita eden ali dva videoposnetka premikajočih se gozdnih tal. Vzroke za nenavaden pojav, ki mu pravijo tudi "dihanje Zemlje", uporabniki spleta pogosto pripisujejo potresom in celo nadnaravnim silam. A čeprav znanost razlog za valovitost gozdnih tal pojasni z lahkoto, se je, če ga opazimo, najbolje čim prej umakniti, saj je lahko tudi smrtno nevarno.
Zgoraj je verjetno najslavnejši videoposnetek tako imenovanega "dihanja Zemlje", ki je nastal lani jeseni v enem od gozdov v kanadski provinci Quebec. Kot je mogoče videti na posnetku, premikanje tal malce spominja na valovanje morja, videti pa je tudi tako, kot da se pod površino obrača velikansko bitje, so prizor opisali nekateri uporabniki spleta.
Tovrstno premikanje tal se ne zgodi brez izpolnjenih treh pogojev: tla morajo biti razmočena, pihati mora močan veter, korenine dreves pa ne smejo seči pregloboko.
Pojav se največkrat zgodi ali v smrekovih gozdovih, saj se korenine smrek praviloma razrastejo zgolj po zgornjih slojih prsti, ali v gozdovih, kjer je plast prsti plitka, kar pomeni, da drevesne korenine ne rastejo v globino, ker se hitro srečajo s skalami, temveč v širino.
Zaradi padavin razmehčana gozdna tla se začnejo premikati zato, ker se sunki vetra uprejo v drevesne krošnje in jih poskusijo dvigniti oziroma prevrniti.
Njihova debla te sile prenesejo do korenin, ki zaradi premikanja dreves nato s sabo navzgor potegnejo okoliško prst.
Še en videoposnetek iz leta 2015, ki je bil prav tako posnet v Kanadi in prikazuje "valovanje" gozdnih tal:
Pojav je lahko nevaren zato, ker v primeru močnejšega ali dolgotrajnejšega pihanja drevesne korenine in okoliška tla razrahlja dovolj, da se drevo ob silovitejšem sunku vetra prevrne.
Foto: Pixabay
Pri tem lahko resneje poškoduje ali celo ubije človeka, ki se je namesto taktičnega umika odločil za snemanje valovanja gozdnih tal, opozarjajo arboristi (strokovnjaki za drevesa).
kakšno napihnjeno poimenovanje dogajanja = »dihanje tal« Na vseh videih se vidi, da so bili posneti v hudem vetru, ki je grozil drevesom, da jih prevrne. Kadar so drevesa čvrsto vkoreninjena, pride lahko do vetroloma (o kakršnem piše danes Siol v prispevku o Zelencih). Če pa drevesa niso dobro vkoreninjena, jih prekucne s koreninami vred. In to »dihanje« ni nič drugega, kot dvigovanje tanke plasti zemlje nad koreninskim sistemom, ki ga povzroča hudo majanje drevja v vetru.
Moj oce je bil gozdar in bi ga lahko vprasal kaj je to ce bi se zivel. Sem ze malo prestar da bi verjel vse kaj se prikazuje in potrjuje z nekimi strokovnimi ali znanstvenimi dokazi (predvidevanji in nedokazanimi theorijami). Posamezni znanstveniki (konzervativci) so pripeljali posamezne industrijske panoge tja kjer se danes nahajamo v dreku in izginotju in tem bi naj clovek naj verjel.
Komentarji
4Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
kakšno napihnjeno poimenovanje dogajanja = »dihanje tal« Na vseh videih se vidi, da so bili posneti v hudem vetru, ki je grozil drevesom, da jih prevrne. Kadar so drevesa čvrsto vkoreninjena, pride lahko do vetroloma (o kakršnem piše danes Siol v prispevku o Zelencih). Če pa drevesa niso dobro vkoreninjena, jih prekucne s koreninami vred. In to »dihanje« ni nič drugega, kot dvigovanje tanke plasti zemlje nad koreninskim sistemom, ki ga povzroča hudo majanje drevja v vetru.
+2 0To je kot v Ljubljani, NS Rudnik? Tam tudi diha?
0 0Moj oce je bil gozdar in bi ga lahko vprasal kaj je to ce bi se zivel. Sem ze malo prestar da bi verjel vse kaj se prikazuje in potrjuje z nekimi strokovnimi ali znanstvenimi dokazi (predvidevanji in nedokazanimi theorijami). Posamezni znanstveniki (konzervativci) so pripeljali posamezne industrijske panoge tja kjer se danes nahajamo v dreku in izginotju in tem bi naj clovek naj verjel.
0 0