Sreda, 29. 5. 2019, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Napoved iz Nemčije lahko marsikomu uniči priljubljene aplikacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,45
7
Telegram, Signal, WhatsApp in druge so aplikacije, na katere se ne zanaša le povprečen uporabnik za vsakodnevno komunikacijo s prijatelji, temveč tudi novinarji, ki vzpostavijo varen stik s svojimi viri, posamezniki, ki jih preganjajo politični režimi, žvižgači in drugi, ki bi se lahko zaradi komuniciranja prek manj varnih kanalov znašli v težavah ali celo nevarnosti.
Nemški notranji minister Horst Seehofer je napovedal uvedbo zakonodaje, ki bi ponudnike aplikacij za pošiljanje šifriranih zasebnih sporočil, kot sta svetovno znani WhatsApp in Viber, v Nemčiji lahko prisilila v razkritje vsebine pogovorov med uporabniki. V Sloveniji bi takšna napoved pomenila hud udarec za uporabnike, saj več kot dvema tretjinama pri komuniciranju prek mobilnih aplikacij glede na najnovejšo raziskavo največ pomeni prav zasebnost podatkov.
Predlog nemškega ministra za notranje zadeve Horsta Seehoferja bi ponudnikom aplikacij za šifrirano komunikacijo naložil odgovornost za razkritje vsebine pogovorov med uporabniki, kadar bi to zahtevala kriminalistična preiskava, je pretekli konec tedna razkril nemški medij Spiegel Online.
Nemški minister za notranje zadeve Horst Seehofer (levo) je bil do pred kratkim tudi predsednik Krščanskosocialne unije (CSU). Znan je po svojem ideološkem nasprotovanju nemški kanclerki Angeli Merkel (desno), v prvi vrsti zavzema izrazito protimigrantsko stališče in je velik kritik migrantske politike Merklove.
Ponudniki aplikacij, kot so WhatsApp, Viber, Signal, Telegram, Wire, pa tudi Applov iMessage, bi morali za upoštevanje zakonodaje razviti tako imenovana zadnja vrata, s katerimi bi lahko zaobšli šifriranje sporočil, ki v teh aplikacijah poteka izključno med uporabniki.
Nemške oblasti že uporabljajo tako imenovanega državnega trojanskega konja, ki lahko zaobide tudi šifriranje end-to-end, a je postopek zapleten in drag. Vdreti je treba namreč v osumljenčevo napravo in nanjo namestiti programsko opremo, ki lahko prestreže sporočila, še preden jih aplikacije, kot sta WhatsApp ali Signal, šifrirajo. Ukazati razvijalcem aplikacij, naj preprosto namestijo tako imenovana zadnja vrata, je medtem precej lažje.
V primeru naštetih aplikacij gre za tako imenovano end-to-end šifriranje, kar pomeni, da imata ključ za šifriranje in dešifriranje komunikacije samo pošiljatelj in prejemnik sporočil, ne pa tudi podjetje, ki je aplikacijo razvilo.
Vodstvi WhatsAppa ali Viberja nikoli ne moreta vedeti, o čem se pogovarjajo njuni uporabniki, na primer.
Uvedba zadnjih vrat, načina za prestrezanje podatkov brez vednosti uporabnikov, je, kar zadeva šifrirano komunikacijo v aplikacijah za sporočanje, kontroverzna tema.
Po mnenju večine strokovnjakov za informacijsko varnost, tudi slovenskih, zadnja vrata namreč ne prinašajo nič dobrega. Takoj ko jih nekdo vgradi v aplikacijo ali spletno platformo, namreč začne obstajati možnost, pa naj bo še tako neznatna, da bo nekdo tretji našel način, kako jih zlorabiti za krajo podatkov.
Verjetno najodmevnejši boj na temo zadnjih vrat sta v začetku leta 2016 bila ameriško podjetje Apple in obveščevalna agencija FBI. Apple je namreč vztrajno zavračal zahteve FBI, da na šifriran pametni telefon osumljenca za več umorov vgradi zadnja vrata, s katerimi bi preiskovalci lahko prebrali njegova sporočila. Apple je namreč skrbelo, da bi sodelovanje z FBI postavilo nevaren precedens: vlada bi od njih podoben ukrep lahko zahtevala vsakič, ko bi potrebovala dostop do podatkov, in se pri tem sklicevala na Applovo pomoč FBI.
Snovalce aplikacij je strah, da bi te zakon, ki ga predlaga Seehofer, uničil
Morebitno sprejetje zakonodaje, ki jo je napovedal Seehofer, lahko nekomu, ki mu je zelo pomembna zasebna komunikacija, povsem pokvari uporabniško izkušnjo, saj v Nemčiji ne bo več mogel stoodstotno več zaupati nobeni aplikaciji, ki ponuja šifriranje sporočil.
Razvijalce bolj nišnih aplikacij, ki šifriranje komunikacije end-to-end ponujajo kot osrednjega aduta, lahko takšna zakonodaja tudi uniči. Snovalci aplikacij Wire in Threema so za Spiegel Online opozorili, da so posledice zanje lahko katastrofalne, saj bi v primeru sprejetja zakonodaje izgubili tako rekoč vse uporabnike.
Nova raziskava kaže, da se s takšnim predlogom zakona ne bi strinjal marsikateri Slovenec
V podjetju Rakuten Viber, ki razvija zelo priljubljeno aplikacijo za mobilno komunikacijo Viber, so v najnovejši raziskavi, ki je zajela osem držav srednje in vzhodne Evrope, ugotovili, da je zasebnost podatkov med slovenskimi uporabniki daleč najbolj pomemben parameter pošiljanja sporočil prek pametnih telefonov.
Zasebnost je na prvo mesto postavilo 69 odstotkov slovenskih uporabnikov, kar je največji delež v regiji. Na Hrvaškem je manjši za devet odstotkov, na primer. V raziskavi je sicer sodelovalo več kot tisoč Slovencev.
Preberite tudi:
7