SiolNET. Digisvet Novice
1,59

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju: Jürgen von Hollen, predsednik danske družbe Universal Robots

"Koboti" bi lahko vrnili nekatera delovna mesta iz Azije v Evropo #video

1,59

termometer

Universal Robots, Jürgen von Hollen, intervju, roboti, koboti
"Resnično verjamem, da naša tehnologija lahko spremeni delovne procese in svet nasploh na bolje. Če pogledamo v zgodovino vse do danes, vidimo, da so pri marsikaterem delu ljudje trpeli – in ponekod še vedno trpijo." Foto: Srdjan Cvjetović

Ne poskušajte takoj avtomatizirati najbolj zapletenih stvari, začnite raje s preprostimi opravili, svetuje prvi mož podjetja, ki je pred skoraj 15 leti na Danskem začelo uresničevati (za tiste čase pogumno) idejo: uvajanje robotov tudi v majhna in srednja podjetja.

Danes družba Universal Robots svoje šestosne lahke robotske roke, primerne predvsem za mase do deset kilogramov, prodaja v več kot 80 državah po vsem svetu. Iz njihovega (edinega) obrata v bližini danskega mesta Odense, rojstnega kraja pisatelja Hansa Christiana Andersena, prihaja več kot polovica tovrstne svetovne proizvodnje. Njihovi roboti so našli svoje mesto predvsem v številnih proizvodnih panogah, a tudi v znanosti in izobraževanju.

Svojo rast - njihovi letni prihodki že presegajo 150 milijonov evrov - pripisujejo predvsem odprtosti njihovih sistemov. Preprosto povedano: s preglednim in prilagodljivim vmesnikom je že po pol ure učenja robota mogoče naučiti osnovnih opravil (osebno preverjeno), čez nekaj dni pa ga povsem obvladati in tako v proizvodnji sproti, tudi večkrat dnevno, prilagajati potrebam.

"'Koboti' prevzemajo naloge in delovna mesta, ki so za ljudi nevarna, monotona in nezaželena, hkrati pa bo tehnologija ustvarila povsem nove vloge, nove zahteve, nova delovna mesta. Takšna sprememba je edina smiselna." "'Koboti' prevzemajo naloge in delovna mesta, ki so za ljudi nevarna, monotona in nezaželena, hkrati pa bo tehnologija ustvarila povsem nove vloge, nove zahteve, nova delovna mesta. Takšna sprememba je edina smiselna." Foto: Universal Robots

Jürgen von Hollen je vodenje družbe Universal Robots prevzel leta 2016 po večletnem vodenju nemškega podjetja za avtomatizacijo Bilfinger SE z več kot deset tisoč zaposlenimi in prejšnjih vodstvenih službah v osmih državah po vsem svetu – med drugim tudi v družbah Daimler-Benz Aerospace in Deutsche Telekom.

Njegovo poslanstvo in naloga sta tudi uvajanje avtomatizacije v poslovanja ter procese srednjih in manjših podjetij, kamor roboti ne segajo tako hitro in obsežno kot v velika proizvodna podjetja.

Različni ljudje različno razumejo, kaj je to robot. Kakšna bi bila vaša definicija?

Robot je orodje, ki človeka podpira in mu pomaga. V zadnjih dvajsetih letih so bili roboti in avtomatizacija nasploh zasnovani tako, da bi človeka nadomestili ter ga odstranili iz proizvodnih procesov in postopkov. Tradicionalno uporabljamo robote za dela, ki jih sami ne delamo, največkrat ponavljajoča se in monotona dela, ki jih oni opravljajo natančneje in bistveno hitreje od nas.

Ali so roboti primerni za vsa ročna dela?

Roboti so zelo natančni, ampak niso prilagodljivi. Opravljajo povsem drugačna dela kot mi, zato smo trdno prepričani, da tehnologije ni treba uporabljati vsepovprek, temveč le za temu primerne naloge in opravila.

Kaj je potem njihova primarna naloga?

Verjamemo, da morajo roboti sodelovati s človekom, zato mi svojim rečemo "koboti", kolaborativni roboti (cobots, collaborative robots). Ne poskušamo tekmovati s tradicionalnimi proizvajalci robotov. To ni naša želja, saj menimo, da v tem nismo najmočnejši. Vstopili smo v nov svet, kjer o avtomatizaciji še pred kratkim niso niti razmišljali, in usmerjeni smo v to področje. Le zakaj si namreč ne bi privoščili avtomatizacije tudi v manjših in srednje velikih podjetjih?

"Ne poskušamo tekmovati s tradicionalnimi proizvajalci robotov. To ni naša želja, saj menimo, da v tem nismo najmočnejši. Vstopili smo v nov svet, kjer o avtomatizaciji še pred kratkim niso niti razmišljali." "Ne poskušamo tekmovati s tradicionalnimi proizvajalci robotov. To ni naša želja, saj menimo, da v tem nismo najmočnejši. Vstopili smo v nov svet, kjer o avtomatizaciji še pred kratkim niso niti razmišljali." Foto: Srdjan Cvjetović

Po čem se "koboti" razlikujejo od robotov?

Koboti niso drugačni samo po eni ali dveh značilnostih. Največkrat je prvo, kar opazimo, to, da so roboti praviloma statični in jih programiramo za eno samo opravilo za daljše časovno obdobje.

Kobote lahko po drugi strani velikokrat na dan reprogramiramo – celo sami, brez posega zunanjega izvajalca – za neko drugo opravilo. A to je le začetek, kajti gre za sveženj razlik in v različnih delih sveta imajo posamezne prednosti različno velik pomen.

Nam lahko zaupate kakšen primer teh regionalnih razlik?

V Singapurju, kjer je prostor zelo omejen, jih kupujejo, ker imajo "koboti" skromne prostorske zahteve. Omogočajo avtomatizacijo celo v prostorsko omejenih okoljih in rast proizvodnje za 20 ali 30 odstotkov v obstoječih prostorskih okvirih. V Indiji poudarjajo omogočanje višje kakovosti proizvodnje, kar jim prav tako omogoča rast proizvodnje. V Mehiki ali na Kitajskem, pa tudi marsikje drugje, podjetja ne morejo najti delavcev, saj določenih del nihče noče več opravljati, tako da jim "koboti" omogočajo ohranjanje in rast proizvodnje.

V naših očeh so ključne lastnosti "kobotov" sodelovanje, prožnost in prilagodljivost, preprosta uporaba pa združuje vse te poglavitne značilnosti.

"Verjamemo, da morajo roboti sodelovati s človekom, zato mi svojim rečemo "koboti", kolaborativni roboti (cobots, collaborative robots)." "Verjamemo, da morajo roboti sodelovati s človekom, zato mi svojim rečemo "koboti", kolaborativni roboti (cobots, collaborative robots)." Foto: Universal Robots

Pri katerih opravilih in nalogah se "koboti" najbolje odrežejo?

Pravzaprav smo še vedno v zgodnjem obdobju avtomatizacije in tega, kaj vse zmorejo, a lahko vendarle trdimo, da so najprimernejši za ponavljajoča se opravila, kot so premikanja predmetov. Vedno več je povpraševanja po opravilih, kot je vijačenje.

Kot sem že povedal, področje kolaborativne avtomatizacije je še vedno na začetku in mi šele praskamo po površini, zato se v praksi nenehno pojavljajo novi zanimivi primeri uporabe. Pomemben pa je zasuk, ko poudarek ni več na izdelku, temveč na razumevanju aplikacije, kjer bo "kobot" sodeloval. Ustvarjamo rešitve, ne več samo najboljših mogočih rok, kar je bil poudarek ob našem začetku leta 2004.

"Ppodročje kolaborativne avtomatizacije je še vedno na začetku in mi šele praskamo po površini, zato se v praksi nenehno pojavljajo novi zanimivi primeri uporabe. Pomemben pa je zasuk, ko poudarek ni več na izdelku, temveč na razumevanju aplikacije, kjer bo "kobot" sodeloval." "Ppodročje kolaborativne avtomatizacije je še vedno na začetku in mi šele praskamo po površini, zato se v praksi nenehno pojavljajo novi zanimivi primeri uporabe. Pomemben pa je zasuk, ko poudarek ni več na izdelku, temveč na razumevanju aplikacije, kjer bo "kobot" sodeloval." Foto: Srdjan Cvjetović

Česa "koboti" nikoli ne bodo znali delati in narediti?

Ne boste želeli imeti "kobota" pri nekem opravilu, ki ga je treba opraviti zelo hitro in v hitrem sodelovanju s človekom. Sicer bi se dalo, da ne bo pomote, ampak naš cilj in cilj "kobotov" ni tekmovati s klasičnimi roboti, ki so ustvarjeni in zato tudi najprimernejši za druge in drugačne naloge. "Koboti" zapolnjujejo vrzel med tipično človeškimi opravili in opravili, pri katerih so se tradicionalni roboti že izkazali.

V katerih panogah najdemo največ uporabnikov "kobotov"?

Avtomobilska industrija je že vrsto let vodilna v avtomatizaciji, zato nas ne preseneča, da so tudi tu na vrhu lestvice. Sledijo proizvajalci elektronike, ki so prav tako veliki odjemalci. Morda vas bo presenetilo, da sta tu tudi znanost in izobraževanje, kajti če želite ovrednotiti neki koncept, je zelo pomembno, da ga čim prej preizkusite in glede na rezultate potrdite ali ovržete, "koboti" pa tovrstnim preizkusom omogočajo hitrejšo izvedbo.

Za temi panogami pa je trg zelo razdrobljen, kar je posledica tega, da so "koboti" resnično univerzalno uporabni: od strojnih delavnic, varjenje, vijačenje in tako dalje.

"Roboti so zelo natančni, ampak niso prilagodljivi. Opravljajo povsem drugačna dela kot mi, zato smo trdno prepričani, da tehnologije ni treba uporabljati vsepovprek, temveč le za temu primerne naloge in opravila." "Roboti so zelo natančni, ampak niso prilagodljivi. Opravljajo povsem drugačna dela kot mi, zato smo trdno prepričani, da tehnologije ni treba uporabljati vsepovprek, temveč le za temu primerne naloge in opravila." Foto: Universal Robots

Robotom in "kobotom" manjkata prožnost in prilagodljivost. Ali jim bo to morda lahko omogočila umetna inteligenca?

V tem kontekstu ne bi govoril o inteligenci, ki je nekaj, kar pripada le ljudem, temveč o veščinah. Robot ali "kobot" zmore, samo človek lahko zna. Toda bolj ko bomo odstranjevali ovire za njihovo lažje programiranje, bolj bodo roboti in "koboti" prožni ter prilagodljivi.

Odstranjevanje zahtevnosti je naša najpomembnejša naloga. Človek edini pozna postopek, kaj se v njem dogaja in kaj pričakuje, zato tudi edini lahko učinkovito usmerja tako svoje delo kot tudi delo "kobota", ki mu pri tem pomaga. Tehnologija je pač podporno orodje in bi jo tako morali uporabljati.

"V tem kontekstu ne bi govoril o inteligenci, ki je nekaj, kar pripada le ljudem, temveč o veščinah. Robot ali "kobot" zmore, samo človek lahko zna." "V tem kontekstu ne bi govoril o inteligenci, ki je nekaj, kar pripada le ljudem, temveč o veščinah. Robot ali "kobot" zmore, samo človek lahko zna." Foto: Srdjan Cvjetović

Kako "koboti" spreminjajo delovne procese?

Resnično verjamem, da naša tehnologija lahko spremeni delovne procese in svet nasploh na bolje. Če pogledamo v zgodovino vse do danes, vidimo, da so pri marsikaterem delu ljudje trpeli – in ponekod še vedno trpijo. Zdaj pa imamo priložnost, da se usmerimo na to, pri čemer smo ljudje najboljši: na uporabo svojih možganov in ustvarjalnosti. "Koboti" nam omogočajo več časa za to, saj odpravljajo monotone rutine, visoke norme, nevarna delovna okolja in vse tisto, kar zmanjšuje človeški potencial.

Prav tako smo trdno prepričani o tem, da naše tehnologije odpravljajo geografske ločnice, kajti ni več pomembno, kje je proizvodnja. Mi vse svoje "kobote" proizvajamo na Danskem, in ker verjamem, da je naša proizvodnja najučinkovitejša, nam ni treba razmišljati o tem, da bi jo selili na Kitajsko. To je moč tehnologije – majhno ali srednje podjetje, ki je lahko delovalo le lokalno, je zdaj lahko globalno konkurenčno. To je morda ključna priložnost, ki jim bo omogočila preživetje.

Ali "koboti" spreminjajo trg dela?

Trg dela se tudi sicer zelo hitro spreminja. Nekatere napovedi za prihodnjih 20 let omenjajo do 22-odstotno zmanjšanje prebivalstva v nekaterih regijah sveta. Ali bi z ohranjanjem obstoječih modelov podjetja sploh lahko še našla vse delavce? Že danes v ZDA, Mehiki in na Kitajskem, če naštejem samo nekatere države, ne morejo zapolniti vseh razpisanih prostih delovnih mest. Ne morejo najti delavcev. 

Za proizvodnjo ali visoko usposobljenih?

Vseh po vrsti. Nihče noče delati monotonih del, na takšnih delovnih mestih ostajajo ljudje le nekaj tednov, potem pa morajo podjetja spet iskati nove sodelavce – in jih le stežka najdejo. Malokdo pa pomisli, kako časovno in finančno zahtevno je vsakokratno uvajanje novih sodelavcev. Zelo se spreminjajo tudi pričakovanja ljudi.

"Človek edini pozna postopek, kaj se v njem dogaja in kaj pričakuje, zato tudi edini lahko učinkovito usmerja tako svoje delo kot tudi delo "kobota", ki mu pri tem pomaga. Tehnologija je pač podporno orodje in bi jo tako morali uporabljati." "Človek edini pozna postopek, kaj se v njem dogaja in kaj pričakuje, zato tudi edini lahko učinkovito usmerja tako svoje delo kot tudi delo "kobota", ki mu pri tem pomaga. Tehnologija je pač podporno orodje in bi jo tako morali uporabljati." Foto: Universal Robots

Kako "koboti" zapolnjujejo to vrzel?

Ker so naši "koboti" zelo preprosti za programiranje, se je njihovega upravljanja mogoče naučiti v zelo kratkem času, osnov že v nekaj urah. Tako bodo z njimi lahko delali tudi tisti, ki nimajo univerzitetne diplome iz avtomatike. Zahtevnejša opravila bodo postala dostopnejša širšemu krogu ljudi, tudi tistim z nižjo stopnjo izobrazbe.

Mnogi mislijo, da so "koboti" primerni samo za velika podjetja. Kako jih prepričujete o nasprotnem?

Velika podjetja ne sprašujejo veliko o tem, to že razumejo in zato lažje kupujejo. Pri majhnih in srednjih podjetjih je drugače, njihovi izzivi so drugačni.

"Številna majhna in srednja podjetja se sploh ne zavedajo prednosti, ki bi jim jih lahko prinesla avtomatizacija. Niso pripravljena na tveganja. Vezana so na tradicijo: če moj dedek tega ni uporabljal v našem družinskem podjetju, zakaj bi jaz?" "Številna majhna in srednja podjetja se sploh ne zavedajo prednosti, ki bi jim jih lahko prinesla avtomatizacija. Niso pripravljena na tveganja. Vezana so na tradicijo: če moj dedek tega ni uporabljal v našem družinskem podjetju, zakaj bi jaz?" Foto: Srdjan Cvjetović

Kaj so največje razlike?

Manjši so praviloma regijsko omejeni, velikim pa je lažje nastopati globalno. Po drugi strani so veliki zelo formalni, rigidni, podatkovno vodeni, z utečenimi postopki, medtem ko si manjši in srednji lahko privoščijo tudi kakšno čustveno odločitev, če je seveda poslovno smiselna.

Pri velikih je vse kirurško, bolj ko se odmikaš od velikega, bolj je vse družinsko. Naši "koboti" so cenovno dostopni, zato pogosto višji direktorji sploh ne vedo, da jih imajo, ker to za njih ni pomemben znesek in se o tem odloča na nižjih ravneh. Za manjše pa to ni več tako majhen znesek, poleg tega so še drugi razlogi, zakaj se sprva morda bojijo uvedbe avtomatizacije.

"Naši "koboti" so zelo preprosti za programiranje, zato se je njihovega upravljanja mogoče naučiti v zelo kratkem času, osnov že v nekaj urah. Tako bodo z njimi lahko delali tudi tisti, ki nimajo univerzitetne diplome iz avtomatike. Zahtevnejša opravila bodo postala dostopnejša širšemu krogu ljudi, tudi tistim z nižjo stopnjo izobrazbe." "Naši "koboti" so zelo preprosti za programiranje, zato se je njihovega upravljanja mogoče naučiti v zelo kratkem času, osnov že v nekaj urah. Tako bodo z njimi lahko delali tudi tisti, ki nimajo univerzitetne diplome iz avtomatike. Zahtevnejša opravila bodo postala dostopnejša širšemu krogu ljudi, tudi tistim z nižjo stopnjo izobrazbe." Foto: Universal Robots

Kateri?

Strah pred neznanim, nepoznavanje snovi, potreba po lokalni podpori. Številna majhna in srednja podjetja se sploh ne zavedajo prednosti, ki bi jim jih lahko prinesla avtomatizacija. Niso pripravljena na tveganja. Vezana so na tradicijo: če moj dedek tega ni uporabljal v našem družinskem podjetju, zakaj bi jaz?

Zakaj strah?

Pomanjkanje znanja. Tudi zabavna industrija s svojimi humanoidnimi podobami grozečih in grozljivih robotov nima stika z realnostjo in s tem poglablja strahove. Ljudje včasih podcenjujejo avtomatizacijo. Pravzaprav gre za veliko spremembo v kulturi poslovanja, zato se nam zdi pomembno, da potreb po avtomatizaciji ne oblikujejo v upravi, temveč v proizvodnji, ker imajo s tem neposredne stike. Zakaj vedno začenjati pri zapletenih postopkih, zakaj ne pri preprostih opravilih in nalogah?

Kako potem prepričate manjše?

Usmerjamo se na končne rešitve, ne pa na sam izdelek. Povezujemo se z lokalnimi partnerji, ki jim dajejo dodaten občutek zaupanja. Ponujamo jim poslovne modele, ki naročnike čim manj izpostavljajo tveganjem.

V kolikšnem času se povrne naložba v "kobota"?

Naš cilj je, da bi bilo to 12 mesecev ali manj. Včasih je lahko več, a le ko gre za zelo zapletene aplikacije. Imamo tudi primere, ko se je povrnilo v treh mesecih, a je 12 mesecev za nas svojevrsten mejnik. Pa tudi za naročnika – če si majhno ali srednje podjetje ne more povrniti naložbe v največ 12 mesecih, verjetno takšna naložba ne bo smiselna.

Universal Robots, roboti, koboti Foto: Srdjan Cvjetović

Ali bodo "koboti" ukinili nekatere poklice?

To je naravno. Menimo, da s "koboti" odgovarjamo na izzive, kot sta pomanjkanje kakovosti in pomanjkanje delovne sile. Podjetjem omogočamo večjo konkurenčnost. Seveda pa "koboti" prevzemajo naloge in delovna mesta, ki so za ljudi nevarna, monotona in nezaželena, hkrati pa bo tehnologija ustvarila povsem nove vloge, nove zahteve, nova delovna mesta. Takšna sprememba je edina smiselna.

Hkrati zaznavamo vedno večje zanimanje državnih oblasti za uvedbo naših robotov, tudi v regiji srednje Evrope, katere del je Slovenija. V tem vidijo priložnost, da veliko proizvodnje iz Azije pripeljejo nazaj in da svojo globalno konkurenčnost krepijo z drugimi dejavniki, ne s poceni delovno silo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin