Hyperloop: V prihodnosti bomo potovali s 1200 kilometri na uro

"Križanec med Concordom, elektromagnetno puško, mizo za zračni hokej in resnično zabavnim vlakom smrti." Tako je svoj projekt javnega prevoza prihodnosti novinarjem predstavil "nori znanstvenik" Elon Musk, ki je v svetu najbolj poznan po električnih športnih avtomobilih Tesla in plačilnem servisu PayPal. Svoj izum, ki ga je poimenoval Hyperloop je, po "letalih, avtomobilih, vlakih ter vodnih plovilih", označil za "peto" obliko transportnega sistema, implementirati pa ga (vsaj za zdaj) namerava po zahodni obali Združenih držav Amerike ter tako povezati mesti Los Angeles in San Francisco.

Seveda to niti po naključju ne bo običajna povezava. Hyperloop bo sestavljen iz dvosmernih nizkotlačnih železnih cevi oziroma zračnih predorov, znotraj katerih se bodo nahajale aluminijaste potniške kapsule, ki naj bi imele dovolj kapacitete za prenašanje tako ljudi kot vozil, v ravni liniji pa naj bi bile sposobne potovati tudi s hitrostjo do slabih 1300 kilometrov na uro. Celoten sistem pa bo stal na večmetrskih stebrih s stranskimi blažilniki, ki bodo skrbeli za udobno pot po razgibanem in potresno dovzetnem terenu Kalifornije.

Varnejši od trdnjave Kako pa je z varnostjo? Tudi za to bo poskrbljeno. Po besedah Muska bo platforma varnejša od letal, železniškega prometa in avtomobilov, prav tako pa je sistem imun na veter, led, meglo in dež. Avtomatiziran pogonski sistem je integriran v sam predor, pospešuje pa lahko le do hitrosti, ki so za določen odsek predpisane oziroma dovoljene. Z odpravo vpliva nepredvidljivega vremena in možnosti človeških napak pri upravljanju na koncu ostane le še malo varnostnih skrbi.

S Hyperloopom se želi Musk soočiti s problemom premagovanja zmerno dolgih razdalj (manjših od 1500 kilometrov) v kratkem času in omogočiti sproščeno potovanje brez gneč. Če se njegovi načrti uresničijo, potem bo zračni vlak za razdaljo 560 kilometrov med San Franciscom in Los Angelesom potreboval vsega dobre pol ure, cena vozovnice pa bi znašala vsega dvajset ameriških dolarjev.

Musk proti svetu Izumitelj Musk je motivacijo za svoje poslovne projekte navadno našel v napakah in neučinkovitosti že obstoječih pogruntavščin. Tako je pomagal pri ustanovitvi PayPala, ker je želel pretresti bančno industrijo in obstoječe plačilne metode, električno avtomobilsko podjetje Tesla Motors pa je luč dneva ugledalo, ker je želel dokazati, da je možno ustvariti superšportni avtomobil, ki ga poganja izključno električna energija.

Tako tudi korenine visokoleteče tračnice Hyperloop izvirajo v sosedovem grmovju. Muska so namreč skrajno zmotili nedavno obelodanjeni načrti za visokohitrostno železniško infrastrukturo v Kaliforniji, katere postavitev bi znašala kar 70 milijard ameriških dolarjev, gradnja pa bi trajala vse do leta 2029. Hyperloop bi po drugi strani, vsaj če gre verjeti Muskovim besedam, žepe potencialnih investitorjev olajšal za šest do deset milijard, kar je "le" desetina stroškov prej omenjene železnice, prav tako pa bi bila sodeč po teoriji pri svojem poslanstvu bolj učinkovita.