Nedelja, 6. 8. 2017, 15.09
7 let, 1 mesec
Čisto vesoljske pošasti, ki jih lahko srečamo v naših morjih
Človeku ni treba strmeti daleč med zvezde, da bi morda opazil kakšno čudno vesoljske življenjsko obliko. Pogleda lahko kar pod gladino svetovnih oceanov, kjer je na stotine bitij, ki so videti, kot da niso iz tega sveta. Izbrali smo nekaj takšnih, ki spominjajo na prikazni iz nočnih mor.
Ovratničarski šesteroškrgar
Opažanja tega živega fosila, ki ga je evolucija pustila za sabo, med morskimi biologi veljajo za izjemno redkost. S premikanjem ta podvrsta v družini morskih psov spominja na kačo, v njegovem gobcu pa je več kot 300 kot britev ostrih ukrivljenih zob, ki običajnemu plenu šesteroškrgarja, na primer spolzkim lignjem, preprečujejo, da bi ušel.
Chauliodus sloani
Te ribe, ki je prebivalka tropskih voda, na srečo nikoli ne bomo srečali med čofotanjem na plaži, saj gre za globokomorsko vrsto, ki lahko živi tudi skoraj 3 kilometre pod gladino oceana. Njena ogromna svetlikajoča se čeljust je past za ribe, ki plavajo mimo. Če se katera odloči, da bo splavala med njimi, se čeljust silovito zapre.
Morski pes škrat
Tega morskega psa, ki se ljudem sicer pokaže redko, so opazili ob južni obali ZDA in obali Avstralije. Njegovi posebnosti sta čeljust, ki jo morski pes lahko "izstreli" proti mimo plavajočemu plenu, in skoraj prosojna rožnata koža, skozi katero je mogoče videti njegove organe. Živi lahko tudi na globini do 1.300 metrov.
Kako hrano lovi morski pes škrat:
Globokomorske spake
Te globokomorske ribe, več kot 200 vrst jih je, plen lovijo s pomočjo vabe, ki je pravzaprav del njihovih teles. Plavalci nanje skoraj zagotovo ne bodo naleteli, ker živijo v globinah, večjih od 1000 metrov. Večina globokomorskih spak je majhnih, nekatere pa lahko dosežejo tudi dolžino enega metra in tehtajo prek 40 kilogramov.
Chimaera
Chimaera (ali neuradno tudi morski pes duh) je živi fosil in daljni sorodnik morskih psov, a je z njihove evolucijske poti skrenil že pred približno 400 milijoni let. V dolžino zraste do največ poldrugega metra, najpogosteje pa bi ga našli v globinah, večjih od 500 metrov. Pogojnik zato, ker so opažanja te ribe izjemno redka.
Vampirski ligenj
Vampirski mu pravijo zato, ker se večinoma prehranjuje z mrtvim planktonom. Srečanja z vampirskim lignjem so najpogostejša v toplih tropskih vodah, našli so jih tudi že na globini prek 1.000 metrov.
Poglejte ga v gibanju in nam povejte, da se ne premika kot elegantna peklenska pošast iz oceanskega onostranstva:
Japonska orjaška rakovica
Japonska orjaška rakovica ima največji premer telesa (skupaj z nogami in kleščami) od vseh členonožcev - preseže lahko tudi 5 metrov. Na Japonskem se ta velikanski morski pajek pogosto znajde na krožnikih gurmanov.
Oglejte si, kako je videti v človeškem naročju (pa sploh ne gre za največjega - med kleščami meri manj kot 4 metre):
Gigantski enakonožec
Zelo podoben je mokricam oziroma enakonožcem, ki jih na suhem najdemo pod skalami ali drevesnimi debli in ki se v nevarnosti zvijejo v klobčič, le da je zaradi sindroma, ki mu pravimo globokomorski gigantizem, nekajkrat večji.
Ne bojte se, da bi po nesreči stopili nanj, saj ga najdemo predvsem v hladnejši in globoki vodi največjih svetovnih oceanov.
Gigantski enakonožec lahko sicer doseže tudi dolžino prek 70 centimetrov, a povprečje je nekje med 20 in 35 centimetri.
Rumena lasasta meduza
Premer klobuka največje znane vrste meduz lahko presega 2 metra, lovke oziroma ožigalke pa lahko dosežejo tudi 37 metrov (tako dolge je imel največji naplavljen primerek meduze). Ožig rumene lasaste meduze človeku ni preveč nevaren, povzroči le malce pekoče bolečine in lokalno rdečico, je pa lahko precej neprijeten za nekoga, ki bi se zapletel v njene izjemno dolge lovke.
Preberite tudi:
Ruski ribič, ki na Twitterju objavlja fotografije pošastnega ulova v Arktičnem oceanu (kliknite na spodnjo fotografijo za članek):
2