SiolNET. Digisvet Novice
1,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Ateroskleroza – ubijalec, ki ga lahko krotimo tudi sami

Ali ste prepričani, da niste v nevidni skupini življenjsko ogroženih?

1,23

termometer

Ateroskleroza | Redno spremljanje dejavnikov tveganja pred aterosklerozo je pomemben način za odkrivanje te zahrbtne bolezni, preden udari z težjimi zapleti ali celo najbolj neželenim izidom | Foto: Ana Kovač
Redno spremljanje dejavnikov tveganja pred aterosklerozo je pomemben način za odkrivanje te zahrbtne bolezni, preden udari z težjimi zapleti ali celo najbolj neželenim izidom Foto: Ana Kovač

Ateroskleroza je vzrok za 85 odstotkov smrti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi, a vendarle ostane pogosto spregledana – v veliki meri zaradi odsotnosti samopreventive, svarijo zdravniki in strokovnjaki zdravstvene nege.

Bolezni srca in ožilja, med katerimi so najhujše in žal tudi najpogostejše srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca, so še vedno po vsem svetu in tudi v Sloveniji vodilni vzrok nenadnih smrti. V Sloveniji so te krive za skoraj dve petini vseh smrti.

Eden od dokazanih vzrokov za razvoj ateroskleroze (sistemska bolezen, ki povzroči zožitev krvnih žil zaradi nakopičenih maščobnih oblog na notranjih stenah) je povišana vrednost "slabega" holesterola LDL.  | Foto: Ana Kovač Eden od dokazanih vzrokov za razvoj ateroskleroze (sistemska bolezen, ki povzroči zožitev krvnih žil zaradi nakopičenih maščobnih oblog na notranjih stenah) je povišana vrednost "slabega" holesterola LDL. Foto: Ana Kovač

Ta podatek je skrb vzbujajoč tudi zato, ker bi bile črne številke lahko veliko nižje, če bi vsak od nas poskrbel vsaj za malo preventive, opozarjajo strokovnjaki. V Sloveniji je po ocenah zdravnikov namreč v večji ali manjši meri ogroženo približno toliko prebivalcev, kolikor jih šteje drugo največje mesto v državi – Maribor.

Jasna Jukič Petrovčič, višja medicinska sestra in prof. zdravstvene vzgoje ter (skoraj 20 let) vodja Posvetovalnice za srce pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, o pomenu preventive pri preprečevanju in obvladovanju ateroskleroze in z njo povezanih zapletov v videoprispevku.

Odsotnost samopreventive veča ogroženost

Eden od dokazanih vzrokov za razvoj ateroskleroze (sistemska bolezen, ki povzroči zožitev krvnih žil zaradi nakopičenih maščobnih oblog na notranjih stenah) je povišana vrednost "slabega" holesterola LDL. Kljub temu zanesljivemu kazalniku ostane ateroskleroza prepogosto neopažena, ker veliko ljudi ne poskrbi za preventivne meritve svojega stanja in kazalnikov, ki bi lahko opozorili na razvoj tega ogrožajočega bolezenskega stanja.

Še več, celo ko je ateroskleroza ugotovljena, kar dvema tretjinama obolelih ne uspe doseči priporočenih ciljnih vrednosti holesterola LDL v krvi, skladnih s strokovnimi smernicami.

Ateroskleroza prepogosto neopažena, ker veliko ljudi ne poskrbi za preventivne meritve svojega stanja in kazalnikov, ki bi lahko opozorili na razvoj tega ogrožajočega bolezenskega stanja. | Foto: Ana Kovač Ateroskleroza prepogosto neopažena, ker veliko ljudi ne poskrbi za preventivne meritve svojega stanja in kazalnikov, ki bi lahko opozorili na razvoj tega ogrožajočega bolezenskega stanja. Foto: Ana Kovač

Ko se pokažejo znaki, je največkrat že pozno

Aterosklerozo je mogoče učinkovito zdraviti, a le, če jo odkrijejo v zgodnjem obdobju, svarijo zdravniki. Ko ateroskleroza napreduje, so posledice lahko še veliko resnejše in zdravljenje veliko bolj zapleteno, v najslabšem primeru, ko pride do tromboze, srčnega infarkta ali možganske kapi, lahko o življenju odločajo minute.

Aleš Sterle, ki je preživel infarkt pred petimi leti: "Ko sem se po infarktu zbudil na intenzivni negi, priklopljen na aparate, okrog mene pa so piskale naprave in stokali drugi nesrečniki, sem končno dojel, da moram temeljito spremeniti svoj način življenja in si najti čas zase. Močno obžalujem, da tega nisem storil že veliko prej, a sem hvaležen zdravnikom, da so mi omogočili drugo priložnost. Povedali so mi, da ne bi preživel, če bi me rešilni avtomobil pripeljal zgolj pol ure pozneje." | Foto: Ana Kovač Aleš Sterle, ki je preživel infarkt pred petimi leti: "Ko sem se po infarktu zbudil na intenzivni negi, priklopljen na aparate, okrog mene pa so piskale naprave in stokali drugi nesrečniki, sem končno dojel, da moram temeljito spremeniti svoj način življenja in si najti čas zase. Močno obžalujem, da tega nisem storil že veliko prej, a sem hvaležen zdravnikom, da so mi omogočili drugo priložnost. Povedali so mi, da ne bi preživel, če bi me rešilni avtomobil pripeljal zgolj pol ure pozneje." Foto: Ana Kovač

Ateroskleroza se razvija brez vidnih znakov, ko se ti pokažejo, je običajno že pozno. Kar se vsaka šesta nenadna smrt zaradi krvno-žilnih težav zgodi brez kakršnihkoli vidnih opozorilnih znakov, je pomen redne diagnostike in spremljanja stanja še toliko večji. Na aterosklerozo vplivajo dejavniki, na katere ne moremo vplivati, kot je starost, a tudi veliko drugih dejavnikov, na katere bi morali biti bolj pozorni: poleg ravni (zlasti slabega) holesterola v krvi so to med drugim visok krvni tlak, kajenje, nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, sladkorna bolezen …

Predsednica Koronarnega kluba Ljubljana v Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije Petra Simpson Grom: "V okviru vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov in preprečevanja teh bolezni je pomembno zagotoviti celovito in kontinuirano obravnavo. Program je interdisciplinaren, zelo pomembno vlogo pa ima psihosocialna podpora, ki smo jo tudi v času pandemije izvajali na daljavo in tako zagotavljali kontinuiteto. Pri nas gre za individualno delo z bolniki in tistimi, ki to bolezen želijo preprečiti." | Foto: Ana Kovač Predsednica Koronarnega kluba Ljubljana v Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije Petra Simpson Grom: "V okviru vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov in preprečevanja teh bolezni je pomembno zagotoviti celovito in kontinuirano obravnavo. Program je interdisciplinaren, zelo pomembno vlogo pa ima psihosocialna podpora, ki smo jo tudi v času pandemije izvajali na daljavo in tako zagotavljali kontinuiteto. Pri nas gre za individualno delo z bolniki in tistimi, ki to bolezen želijo preprečiti." Foto: Ana Kovač

Fras: Vsaka majhna stvar šteje

"Smo v obdobju, ko slišimo veliko ljudi veliko govoriti, vprašanje pa je, kaj bodo naredili," je ob začetku nove slovenske kampanje ozaveščanja o aterosklerozi povedal strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Združenja kardiologov Slovenije prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., spec. kardiologije.

Prof. dr. Zlatko Fras: "Marsikdo ne ve, da smo s preventivnimi dejavnostmi leta 2009 v Sloveniji kot ena od petih evropskih držav dosegli, da ateroskleroza ni več glavni vzrok smrtnosti med moškimi. Celo do danes je v Evropi to doseglo samo 12 držav." | Foto: Ana Kovač Prof. dr. Zlatko Fras: "Marsikdo ne ve, da smo s preventivnimi dejavnostmi leta 2009 v Sloveniji kot ena od petih evropskih držav dosegli, da ateroskleroza ni več glavni vzrok smrtnosti med moškimi. Celo do danes je v Evropi to doseglo samo 12 držav." Foto: Ana Kovač

"Spreminjanje navad iz otroštva je nekaj najtežjega, a je znanost na srečo spoznala, da je pri takem velikem bremenu treba usmeriti svojo pozornost na to, in nam pri tem zdaj že pomaga. 'Instantnih' rešitev pa žal ni. Vprašanje je, kaj bi bilo, če zadnjih pet ali deset let ne bi bilo teh preventivnih akcij, gotovo bi bilo ateroskleroze še veliko več. Vsaka majhna stvar, ki jo posameznik naredi zase, šteje".

"Vsaka majhna stvar, ki jo posameznik naredi zase, šteje". | Foto: Ana Kovač "Vsaka majhna stvar, ki jo posameznik naredi zase, šteje". Foto: Ana Kovač

"Če aterosklerozo (pravočasno) odkrijemo, jo znamo odlično pozdraviti"

Ateroskleroza velja za resno bolezen, ki pa v začetnih oblikah praviloma ne kaže simptomov. V enem od šestih primerov se zgodi nenadna smrt, ne da bi bili prej prisotni bolezenski znaki. "Izpostavljeni so tudi tisti, na katere ne bi niti pomislili – samo spomnite se dogodkov na stadionih, ko so se športniki zgrudili," je še opozoril Fras.

"Ne le srčni infarkt, tudi na vratne arterije bi morali biti pozorni, ker nakazujejo, kaj se dogaja v glavi. Toda vsak, ki pride k nam, ima pravzaprav veliko srečo, ker če aterosklerozo odkrijemo, jo znamo odlično pozdraviti."

Prim. Janez Poles: "Z bolnikom se moramo skupaj z roko v roki tega lotiti kot partnerji in zlasti tistim, ki hujšega dogodka še niso doživeli, pojasniti, kakšne so nevarnosti. Ob tem moramo poskrbeti za kakovost življenja in jo čim dlje ohraniti, hkrati pa spodbuditi zasuk k bolj zdravemu načinu življenja. Informacije o tem morajo biti všečne in prijazne in jim zlesti pod kožo. Začeti je treba že v vrtcih in šolah, zavedati se moramo, da to delamo tako zase kot za družbo." | Foto: Ana Kovač Prim. Janez Poles: "Z bolnikom se moramo skupaj z roko v roki tega lotiti kot partnerji in zlasti tistim, ki hujšega dogodka še niso doživeli, pojasniti, kakšne so nevarnosti. Ob tem moramo poskrbeti za kakovost življenja in jo čim dlje ohraniti, hkrati pa spodbuditi zasuk k bolj zdravemu načinu življenja. Informacije o tem morajo biti všečne in prijazne in jim zlesti pod kožo. Začeti je treba že v vrtcih in šolah, zavedati se moramo, da to delamo tako zase kot za družbo." Foto: Ana Kovač

"Za svoje zdravje je vsak odgovoren sam"

"Ne boste verjeli, najtežje je bolnika v ambulanti postaviti pred ogledalo in mu povedati, da je za svoje zdravje najbolj odgovoren sam," pojasnjuje predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije prim. Janez Poles, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine v bolnišnici Topolšica.

"Meni bi se bilo najlepše ukvarjati s preventivo in manj s kurativo. Za to pa mora vsak stopiti iz območja udobja v okolje akcij in sprememb, a to zahteva čas in predvsem pripravljenost."

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin