Torek, 29. 11. 2016, 18.36
6 let, 6 mesecev
Vas je kdaj že obiskal računalniški serviser in se delal pametnega?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
Doma vam ne dela internet. Na pomoč ste poklicali svojega ponudnika interneta, ki je k vam poslal serviserja. Ta je postopek odpravljanja težave sproti opisoval s številnimi kraticami iz tehničnega žargona, o katerih se vam ne sanja. IP? MAC? LAN? Paketki? Za vas v kratki, razumljivi obliki razlagamo nekatere najpogosteje slišane internetne in omrežne pojme.
Naslov IP
Naslov IP je številčna vrednost (zapiše se na primer takole: 76.102.121.11) in obenem osebna izkaznica, ki v internetu predstavlja računalnik oziroma katero drugo napravo (pametni telefon, tablica). Ko se želi računalnik prek interneta povezati z drugim računalnikom, ga zanima samo njegov naslov IP.
IPv4 in IPv6
V splošni rabi sta danes dve različici naslovov IP – starejši standard IPv4 in novejši IPv6. Postopoma se dogaja prehod na IPv6, ker je IPv4 zelo omejen, kar zadeva dodeljevanje novih naslovov IP. Z drugimi besedami: različnih prostih naslovov IPv4 je že zmanjkalo. Na razpolago jih je bilo 4,3 milijarde. Standard IPv6 medtem omogoča dodelitev 3,4 x 1038 različnih naslovov IP.
Preberite več o tem, zakaj je zmanjkalo naslovov IPv4
Ethernet
Ethernet je ime žičnate tehnologije za povezavo z internetom. Če je vaš računalnik v omrežje povezan s kablom, je to skoraj zagotovo kabel ethernet (označen s kratico UTP), priklopljen pa je v priključek ethernet na računalniku.
Tale priključek kabla ethernet ste zagotovo že kdaj videli.
Naslov MAC
Kratica za Media Access Control (Address). Naslov MAC je unikatna izkaznica vsake naprave v internetnem omrežju. Kdaj je naslov MAC pomemben? Primer: javno omrežje Wi-Fi (v knjižnici, na letališču, v kavarni) ponuja eno uro brezplačnega dostopa do spleta. Omrežje si zapomni naslov MAC vsake naprave, ki se z njim poveže.
Naprava, ki se ji izteče brezplačna ura dostopa do spleta in ki se želi z njim povezati ponovno, tega ne bo mogla storiti, ker je omrežje blokiralo njen naslov MAC.
Router
Router, ruter ali, lepo po slovensko, mrežni usmerjevalnik je naprava, ki internetni promet usmerja do uporabnika in od njega.
Naloga usmerjevalnika, ki ga ima doma najbrž vsak od nas, je, da podatke z naših računalnikov (in drugih naprav) pošilja v internet, podatke, ki jih internet pošilja nam, pa posreduje na naše računalnike.
LAN
Kratica za Local Area Network oziroma lokalno omrežje. LAN je vsako manjše omrežje, ki pokriva določen prostor ali nekaj prostorov: stanovanje, hišo, pisarno. LAN si z ruterjem oziroma mrežnim usmerjevalnikom naredimo sami.
WAN
Kratica za Wide Area Network oziroma omrežje z večjo, regijsko pokritostjo.
Ko izberemo ponudnika internetnih storitev in se nanje naročimo, se z internetom povežemo prek njegovega WAN.
NAT
Ali Network Address Translation je metoda, s katero mrežni usmerjevalnik en naslov IP, ki ga eni fizični lokaciji (oziroma enemu naročniku) praviloma dodeli ponudnik internetnih storitev, razdeli med vse vaše naprave, povezane z internetom.
Naslovu IP, ki smo ga dobili ob sklenitvi naročniškega razmerja s ponudnikom internetnih storitev, rečemo tudi javni naslov IP. Ko s katere koli naprave v našem lokalnem omrežju (LAN) obiskujemo spletne strani, bodo te videle naš javni naslov IP. V lokalnem omrežju pa bo imela vsaka naprava svoj lokalni naslov IP, ki jim ga lahko dodeli mrežni usmerjevalnik (prek DHCP, beri spodaj) ali pa ga nastavimo ročno.
DHCP
Kratica za Dynamic Host Configuration Protocol. Sliši se zapleteno, pa ni; DHCP računalnikom, pametnim telefonom in drugim napravam omogoča, da ob pridružitvi novemu omrežju usmerjevalnik samodejno zaprosijo in tudi dobijo lokalni naslov IP.
ISP
Angleška kratica za ponudnika internetnih storitev (Internet Service Provider). Pri nas je ne boste slišali ravno pogosto, škodi pa tudi ne, če jo poznate.
Telekom Slovenije je ISP, na primer.
Paketek
Paketek je enota za informacije, ki si jih na internetu izmenjujejo računalniki in druge naprave. Ko, na primer, odprete spletno stran, vaš računalnik računalniku, kjer spletna stran domuje (tako imenovanemu strežniku), pošlje paketke z informacijami o tem, da bi jo radi videli. Strežnik nato v vašo smer posreduje številne paketke, ki jih vaš računalnik skupaj zloži tako, da se na zaslonu pokaže želena spletna stran.
Okno s stanjem internetne povezave v operacijskih sistemih Windows uporabniku med drugim tudi pokaže, koliko paketkov je od takrat, ko je bila povezava vzpostavljena, poslal in prejel.
Protokol TCP ali UDP
Protokol je način za pošiljanje paketkov informacij po internetu. Najpogosteje uporabljana protokola sta TCP in UDP.
TCP (kratica za Transmission Control Protocol) deluje tako, da računalnika, ki med sabo izmenjujeta paketke, vzpostavita povezavo in je ne prekineta, dokler oba ne preneseta vseh paketkov. S tem poskrbita za najvišjo raven varnosti in zanesljivosti izmenjave paketkov.
UDP (kratica za User Datagram Protocol) medtem deluje tako, da računalnik prejemniku pošlje tako imenovani datagram – paket paketkov –, a brez TCP-jevih mehanizmov za preverjanje, ali je prejemnik res dobil paket. Računalnik ne bo čakal potrditve prejema, temveč bo vmes poslal že naslednji paket informacij. Pri UDP obstaja možnost, da se informacije med potovanjem do prejemnika izgubijo, prednost protokola pa je, da lahko izmenjava paketkov poteka hitreje.
Spletni prenosi v živo delujejo s pomočjo protokola UDP, na primer.
Domena
Domena je ime spletne strani. Primeri: siol.net, najdi.si, bizi.si, itis.si.
DNS
Kratica za Domain Name System. DNS je kot telefonski imenik, s katerim si računalniki, povezani z internetom, pomagajo pri prevajanju imen spletnih domen (siol.net, na primer) v ustrezne naslove IP. Če v spletni brskalnik vtipkate siol.net in pritisnete tipko Enter, bo vaš računalnik "poklical" ustrezen strežnik DNS in ga prosil za naslov IP strežnika, kjer lahko najde spletno stran siol.net.
HTTP
HTTP je kratica za Hypertext Transfer Protocol in glavni način (protokol) za prenos informacij prek svetovnega spleta ter dostop do spletnih strani.
URL
Kratica za Uniform Resource Locator. Drugo ime za URL je spletni naslov. URL najdemo v naslovni vrstici spletnega brskalnika (http://www.siol.net/digisvet, na primer). Ko ga vtipkamo v spletni brskalnik, URL računalniku pove, naj se prek protokola HTTP poveže s strežnikom, ki gosti domeno siol.net, in ga povpraša po vsebini mape /digisvet.
Računalnik vzpostavi komunikacijo z ustreznim strežnikom DNS in z njegovo pomočjo poišče naslov IP računalnika, kjer lahko najde domeno siol.net.
Port ali vrata
Ko želi določen program poslati ali prejeti paketke informacij, mora to storiti prek enega od oštevilčenih (od 1 do 65534) portov oziroma vrat. To je pomembno zato, da lahko imamo na računalniku več programov, ki upravljajo vsak svoj internetni promet in vedno vedo, kateri paketki so namenjeni komu. Vsak program namreč uporablja druga vrata.
