SiolNET. Digisvet Igre
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Videoigre izboljšujejo delovanje možganov

2

termometer

Videoigre so stereotipno škodljive. Znanstvene raziskave vedno znova dokazujejo nasprotno. Igranje videoiger namreč pozitivno vpliva na izboljšanje več ključnih možganskih funkcij.

Zmotni stereotip Ko pomislimo na videoigre, skoraj nemudoma pademo v past stereotipne podobe o tovrstnem preživljanju prostega časa. Po tej igre večinoma privlačijo mlade, moške in vodijo v vse vrste škodljivih posledic – od asocialnega vedenja do (v skrajni meri) krvnih deliktov (ki so vedno deležni obilice medijske pozornosti). Raziskave, kot je npr. Playing Super Mario induces structural brain plasticity: gray matter changes resulting from training with a commercial video game iz medicinske publikacije Molecular Psychiatry, nakazujejo, da igranje videoiger koristi možganom in ima lahko celo izjemne terapevtske učinke.

Koristni učinki za ključne dele možganov Videoigre zavzemajo različno žanrsko obliko. Nekatere so hitrejše, bolj akcijsko usmerjene, spet druge bolj miselne, ki zahtevajo izdatno mero potrpežljivosti. Pričakovano, torej, pri njih uporabljamo različne dele možganov in v njih bivajoče funkcije. Zgoraj omenjena raziskava je pokazala, da se pri igranju preproste arkadne igre, kot je Super Mario, povečajo trije deli možganov – deli, ki upravljajo delovanje našega spomina, prostorske orientacije, nam omogočajo odločanje in motorično učenje.

Od spomina do motorike Pozitivni učinki videoiger so različni in odvisni od tipa in dinamike iger. A seznam teh učinkov je vsekakor impresiven. Tako naj bi igre po izvlečkih raziskav izboljšale našo kapaciteto za strateško načrtovanje, izboljšale naše spominske zmogljivosti, pozitivno vplivale na naše zmožnosti za prostorsko orientacijo in izpopolnile naše (ročne) motorične spretnosti. Medtem ko je intenzivnost teh učinkov seveda različna, ti vsekakor kažejo na radikalno drugačno podobo, kot jo prikličejo stereotipi.

Zdravilni potencial Videoigre ne ponujajo zgolj možnosti za možgansko telovadbo, temveč postajajo kredibilno terapevtsko orodje. Kognitivno-vedenjska igra SPARX je namreč uspešno ozdravila kar 44 odstotkov depresivnih mladostnikov, ki so sodelovali v preizkusni skupini. Že 12 ur igranja akcijskih iger je dokazano vplivalo na izboljšanje bralnih sposobnosti disleksičnih otrok.

Boljši ljudje Tudi slavni Tetris, ki je nedavno praznoval 30 let, se je izkazal za precej več kot pregovorno izgubo časa, ki bi ga lahko porabili drugače. Raziskava, v sklopu katere so sodelujoči tri mesece tej miselni igri vsak dan namenili 30 minut, je pokazala, da se jim je odebelil del možganov, imenovan cerebralni korteks – izjemno pomemben del, ki vpliva na naše jezikovne funkcije in spominske sposobnosti. Še bolj impresivna je bila raziskava, kjer se je izkazalo, da smiselno izkoriščene aplikacije navidezne resničnosti dvigujejo naš prag bolečine.

Uprite se refleksu Naslednjič, ko bo vaš otrok pograbil tablico namesto svinčnika, zato ne obupujte. Morda bo prav zdrava mera digitalne zabave pripomogla k boljši oceni pri matematiki.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin