Ponedeljek, 9. 2. 2026, 4.00
3 tedne, 4 dni
Hitro polnjenje: Slovenija ima hrbtenico, "živčnega sistema" še ne
Zakaj je z električnim avtomobilom iz Ljubljane lažje priti do Milana kot do Posočja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Slovenska hitra polnilna infrastruktura za električne avtomobile je izrazito neenakomerno razvita. Medtem ko so nekateri deli države – predvsem ob avtocestah in v večjih mestih – zelo dobro pokriti, drugje nastajajo prave "črne luknje", kjer je z električnim avtomobilom potovanje bistveno zahtevnejše. Najočitnejši primer so Posočje, severna Primorska in nekatere notranje regionalne povezave.
Pred enim tednom smo se dotaknili tematike lastništva električnega avtomobila pri tistih, ki živijo v blokih, ne v stanovanjskih hišah in tako nimajo možnosti domačega polnjenja. Pri tem smo ugotovili naslednje:
- Polnjenje na javnih polnilnicah je sicer dražje kot na domači vtičnici, a je še vedno cenejše od fosilnih goriv.
- Nižji stroški energije za stanovalca v bloku ne morejo biti glavni razlog, da bi razmišljal o električnem vozilu.
- Večina slovenskih mest ima premalo urejenih počasnih polnilnic, da bi te zadostile večjemu številu rednih uporabnikov.
- V nekaterih mestih jih je načeloma dovolj, a tudi v mestu, kot je Vrhnika (nadpovprečno število polnilnic), se lahko istočasno polni le kakšnih deset avtomobilov.
Tesline hitre polnilnice v Kopru
Povprečje desetih največjih slovenskih mest: en hitri priključek na štiri tisoč ljudi
Analiza desetih največjih slovenskih mest pokaže, da imajo ta v povprečju približno en javni priključek hitre polnilnice DC z močjo vsaj 50 kilovatov na okoli štiri tisoč prebivalcev. Ta številka ne opisuje stanja po vsej Sloveniji, temveč dostopnost hitrega polnjenja v urbanih središčih, kjer živi največ potencialnih uporabnikov električnih vozil. Glede na število prebivalcev so take polnilnice oz. priključki najpogostejši v Kopru, na Jesenicah (z bližnjo Žirovnico) ter v Ljubljani, ki ima absolutno največ hitrih polnilnic in polnilnih priključkov.
Opomba: v analizi so upoštevane javno dostopne polnilnice DC z močjo vsaj 50 kilovatov v desetih največjih slovenskih mestih. Avtocestne polnilnice, ki so funkcionalno del mest (npr. Celje, Koper), so prav tako vključene.
V desetih največjih slovenskih mestih je skupaj okrog 170 javnih hitrih polnilnih priključkov DC z močjo vsaj 50 kilovatov, kar pomeni približno en priključek na štiri tisoč prebivalcev.
Za učinkovito omrežje je pomembna strateška razporeditev tudi srednje močnih polnilnic
Tokrat se bolj kot na cene javnega polnjenja osredotočamo na pokritost z javnimi električnimi polnilnicami. V evropskih strategijah se tega področja pogosto lotevajo s precej posplošenim razmerjem električnih polnilnic na kilometer ceste, taka statistika pa ni dovolj natančna in je lahko tudi zavajajoča.
Za učinkovito infrastrukturo tudi majhna država, kot je Slovenija, potrebujejo dobro premišljeno mrežo polnilnic različnih moči. Medtem ko najzmogljivejše polnilnice najdemo predvsem ob avtocestah, so vsaj srednje močne hitre polnilnice (še vedno enosmerni tok) pomembne tudi na podeželju. To pomaga k sobivanju z elektromobilnostjo domačinom (tudi tistim, ki sicer skoraj vedno polnijo doma), še bolj pa turistom in drugim, ki se peljejo na določen konec države.
Edina 50-kilovatna polnilnica na hitri cesti proti Novi Gorici
Črne luknje? Najočitnejši primer je severna Primorska.
Na slovenskem cestnem križu z vidika elektromobilnosti hitro najdemo črne luknje. Najbolj pereče je potovanje z električnimi avtomobili proti severni Primorski (Nova Gorica), Posočju (Keltika) in Koroški.
Kdor se iz Ljubljane odpravi na izlet v Bovec, bo moral na pot s polno baterijo in za tako vožnjo ne bo mogel izbrati majhnega avtomobila. Po avtocesti se brez težav prevažamo tudi z malčki, kot sta leapmotor T03 in dongfeng box, na severnoprimorskem podeželju pa je drugače. Ultrazmogljiva polnilnica je v Ljubljani, nato pa le še zasilna 50-kilovatna v Logatcu. Od tam do Posočja ustrezno zmogljive hitre polnilnice ni več.
Problem Keltike: Idrija hitre polnilnice nima, dobil jo je Tolmin
Močnejša hitra polnilnica (od 50 do 100 kilovatov) manjka na primer v Idriji, ki je prometno strateško mesto na tej poti. Taka polnilnica bi pomagala v mestu za 15 minut ali pol ure zaustaviti tudi turiste, ki sicer morda vozijo le mimo. Marsikdo iz Ljubljane tudi ne bo krenil s polno baterijo in ta pogoj tudi ne bi smel biti sprejemljiv. Če je baterija ob odhodu na pol prazna, jo s krajšim postankom dopolnimo med vožnjo. Idrija ima le klasično počasno polnilnico in eno polnilnico DC, katere moč pa je zelo omejena.
Do Posočja je zdaj izjema Petrolova 50-kilovatna polnilnica v Tolminu, pri čemer so 50-kilovatne polnilnice za voznike na poti prej zasilna kot zadovoljiva rešitev.
Tesline polnilnice v Žirovnici so odprte za vse znamke avtomobilov.
Nov polnilni park pri Ivančni Gorici na dolenjski avtocesti
Nova Gorica brez ene same vsaj 50-kilovatne hitre polnilnice
Če bi do Posočja potovali prek Nove Gorice, bi imeli še več težav. Od Ljubljane ni ultrazmogljivih polnilnic, temveč ob avtocesti le dve 50-kilovatni – obe le z enim priključkom. Ko pri Razdrtem zavijemo na hitro cesto proti Novi Gorici, vsaj 50-kilovatne polnilnice ni več vse do enega zadnjih počivališč. Tudi tam je le en priključek. Nova Gorica, mesto s 13 tisoč prebivalci, pa vsaj 50-kilovatne hitre polnilnice sploh nima. Glede na število prebivalcev bi prav to mesto spadalo v vrh elektromobilnostno najmanj razvitih delov Slovenije.
Prav zato se je z električnim avtomobilom lažje (manj stresno) peljati do Milana kot do Bovca. V Italiji namreč kmalu pripeljemo do prve polnilnice Ionity (Sevegliano, osem polnilnic), pri Palmanovi ima velik polnilni park tudi že Tesla (16 polnilnic, odprte tudi za preostala vozila).
Kaj pa slovenski avtocestni križ?
- Štajerska avtocesta: ta del avtocestnega križa je z zmogljivimi polnilnicami najbolje pokrit. Petrol je postavil nov polnilni park pri Lukovici, pri Žalcu je nato Ionity, pri Slovenski Bistrici pa še Teslin park. Dodatne polnilnice so na počivališču Tepanje ter ob avtocesti (Ionity, Tesla, Petrol) med Mariborom in Šentiljem.
- Primorska avtocesta: 80 kilometrov dolga luknja z ustreznimi polnilnicami je med Ljubljano in Kozino. Dobro sta nato pokrita slovenska obala (Ionity, Tesla) in njeno zaledje (Petrol). Pogrešamo zmogljivejše polnilnice na območju Postojne, ki je tudi križišče za pot proti severnemu Jadranu. Ionity ima svoje polnilnice v Ilirski Bistrici.
- Dolenjska avtocesta: tudi ta krak avtoceste je že veliko bolje pokrit z ultrahitrimi polnilnicami. Petrol ima polnilni park pri Ivančni Gorici in v Novem mestu, tam ima svoje polnilnice tudi Tesla. Te so še v Krškem, pri Novem mestu je sicer številčno skromnejša Ionityjeva polnilnica.
- Gorenjska avtocesta: glede na njen tranzitni pomen je pokritost z zmogljivejšimi polnilnicami dokaj povprečna. Ionity je že dolgo pri Radovljici, Tesla pa pri poslopju NGEN v Žirovnici. Od tam do Ljubljane zmogljivejših polnilnic z močjo vsaj okrog sto kilovatov ni.
Težave tudi na povezavah do Koroške in med Štajersko in Posavjem
Med preostalimi regionalnimi cestami je infrastrukturno slabo pokrita cesta proti Koroški. Zelo zmogljive polnilnice so ob avtocesti, nato pa podobno kot v Idriji manjka strateško postavljena polnilnica v Velenju. Zasilna rešitev je sicer polnilnica pri avtomobilskem trgovcu, ki je prek mreže Moon v zadnjih letih na podeželju omogočil tudi nekaj šibkejših polnilnic z enosmernim tokom.
Toda te polnilnice niso vse javne, prav tako so pogosto zaparkirane z drugimi avtomobili in moči polnjenja so navadno pod 50 kilovati. Med strateškimi mesti s potrebnimi polnilnicami je tudi Sevnica, kjer poteka povezovalna cesta med Štajersko in Posavjem.
Slovenija ima hrbtenico hitrega polnjenja, "živčnega sistema" še ne
Slovenija ima danes dobro zgrajeno hrbtenico hitrega polnjenja za tranzitni promet, nima pa še učinkovitega "živčnega sistema" srednje močnih polnilnic, ki bi povezoval mesta, regije in turistične destinacije. Dokler tega ne uredimo, bo električni avtomobil za marsikoga še vedno primeren za pot v Milano, ne pa za konec tedna v Posočju.
